Časnik Finance d.o.o - Lekarna Ljubljana

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje Strateškega načrta Lekarne Ljubljana 2018-2022, organ pa je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da navedena izjema ni podana, saj dokument predstavlja načrt in strategijo delovanja javnega zavoda kot celote, navedeni dokument je bil organ dolžan sprejeti skladno z zakonom, ki ureja njegovo javnopravno delovanje, podatki v dokumentu pa se nanašajo na javno službo organa. Dokument v nobenem poglavju ne vsebuje podatkov, ki bi se nanašali izključno na tržno delovanje organa. Dokument, ki predstavlja strategijo razvoja, cilje in načrte javnega zavoda kot celote (in ne zgolj njegovega tržnega dela), predstavlja torej dokument, ki vsebuje podatke, pomembne za celotno javnost, uporabnike javnega zavoda in vse tiste, zaradi katerih je vzpostavljen javnopravni režim na tem področju, zato je IP organu naložil, da prosilki posreduje zahtevani dokument v celoti.

ODLOČBA:

Številka: 090-118/2018/2

Datum: 27. 7. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016), v nadaljevanju IP, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Časnika Finance d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 21. 5. 2018, zoper odločbo Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, Komenskega ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2350-2018 z dne 18. 5. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 21. 5. 2018 se ugodi in se odločba Javnega zavoda Lekarna Ljubljana št. 2350-2018 z dne 18. 5. 2018 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, na njen elektronski naslov, posredovati kopijo Strateškega načrta Lekarne Ljubljana 2018-2022, v celoti.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 23. 4. 2018 na organ naslovila zahtevo za posredovanje Strateškega načrta Lekarne Ljubljana 2018-2022. Organ je prosilki istega dne po elektronski pošti sporočil, da je zahtevani dokument poslovna skrivnost, dne 18. 5. 2018 pa je izdal še odločbo, s katero je zahtevo prosilke iz istega razloga zavrnil. Zahtevani dokument je namreč po Pravilniku o poslovni skrivnosti (PR-031-01) z dne 30. 12. 2011 in Sklepu o določitvi poslovne skrivnosti z dne 15. 4. 2011 opredeljen kot poslovna skrivnost.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 21. 5. 2018 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je po njenem mnenju strateški dokument razvoja javnega zavoda v javnem interesu in ta javni interes pretehta oz. je močnejši od interesa zavoda po zapiranju informacij. Prosi, da IP opravi test interesa javnosti in presodi, ali je organ upravičeno označil za poslovno skrivnost celotno svojo strategijo za štiriletno obdobje. Argumente, zakaj slednje ni upravičeno, so pri Časniku Finance zapisali že v članku, objavljenem 3. 5. 2018 (z naslovom: »Kaj kuha Lekarna Ljubljana? Skrivnostni so o svoji strategiji in svojem veletrgovcu«), prosilka pa jih na kratko povzema, kot sledi:

• organ je javni zavod, v 100-odstotni lasti ima družbo LL Grosist, torej je tudi ta posredno v javni lasti;
• organ se ukvarja z lekarniško dejavnostjo, ki je po zakonu javna zdravstvena služba. Iz tega naslova dobi 80-odstotkov prihodkov, delo lekarne in zdravila na recept financirajo zavarovanci iz obveznega in tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja;
• organ sodi v največjo javno lekarniško verigo v Sloveniji z več kot 50 lekarnami in je po prihodkih večji od treh naslednjih največjih javnih lekarniških zavodov skupaj (mariborskega, celjskega in gorenjskega). Organ ustvari skoraj polovico vsega kumulativnega dobička, ki ga dosegajo javni lekarniški zavodi v Sloveniji. Njegova tržna moč je nesporna in se še povečuje. Zasebna konkurenca je razdrobljena in šibka (zasebnik ima lahko največ eno ali dve lekarni);
• organ soupravlja in nadzira 9 članov sveta zavoda, a o njegovem delu in ugotovitvah javnosti ni znano nič, nimajo novinarskih konferenc, v letnih poročilih ni njihovih poročil in ugotovitev;
• ni razloga, da je strategija razvoja enega javnega zavoda s področja zdravstva lahko javna (UKC Ljubljana), drugega javnega zavoda (Lekarna Ljubljana) pa ne;
• pri veliki, naraščajoči in prevladujoči tržni moči, obstaja tudi večje tveganje za zlorabo moči in predpisov v škodo potrošnikov, javni nadzor pa zmanjšuje tveganje. Javnost ima pravico vedet kako se bosta organ in LL Grosist razvijala, kako uporabljala svojo tržno moč in za kaj bosta uporabljala doseženi dobiček. Zdaj ga, kot je znano, organ uporablja tudi za širitev v druge občine, ki niso njegove soustanoviteljice, ali pa v občine, ki že imajo lastne lekarniške javne zavode. Oboje naj bi bilo v nasprotju z Zakonom o lekarniški dejavnosti, čeprav sodni spori o tem večinoma še niso pravnomočno končani. V strategiji je navedeno tudi, kam in kako se namerava organ širiti ter kako se domnevno namerava izogniti določbi Zakona o lekarniški dejavnosti, ki lekarnam po koncu leta 2019 prepoveduje vertikalno integracijo (torej imeti v lasti veletrgovca z zdravili).

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, z dopisom št. 387-2018 z dne 29. 5. 2018, odstopil v reševanje IP. Odstopu pritožbe je priložil tudi Strateški načrt Lekarne Ljubljana 2018-2022, sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 15. 4. 2011 in Pravilnik o poslovni skrivnosti št. PR-031-01 z dne 1. 1. 2012.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Predmet presoje je Strateški načrt Lekarne Ljubljana 2018-2022, in sicer je sporno, ali strateški načrt predstavlja izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost).

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba spisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Dokument je treba preizkusiti tudi z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je strateški načrt po Pravilniku o poslovni skrivnosti (PR-031-01) z dne 30. 12. 2011 (v nadaljevanju Pravilnik) in Sklepu o določitvi poslovne skrivnosti z dne 15. 4. 2011 (v nadaljevanju Sklep) opredeljen kot poslovna skrivnost. IP je pregledal Pravilnik in Sklep in ugotovil, da noben od njiju ne vsebuje izrecne določbe o tem, da Strateški načrt Lekarne Ljubljana predstavlja poslovno skrivnost. Pravilnik določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tiste informacije, ki jih opredeljuje Sklep ter informacije v delu tržne dejavnosti Lekarne Ljubljana o (med drugim) načrtovanju in izvajanju razvojnih, raziskovalnih, projektnih aktivnosti, organizaciji dela ter rezultati teh aktivnosti, tržnem položaju in aktivnostih, finančnem položaju in aktivnostih, investicijah, investicijskih elaboratih, analizah in projektnih rešitvah. Za poslovno skrivnost se skladno z 2. členom Pravilnika ne morejo določiti informacij, ki so javno dostopne v skladu z ZDIJZ. Sklep prav tako izrecno ne omenja, da je strateški načrt poslovna skrivnost, določa pa kot poslovno skrivnosti tiste informacije, ki jih organ opravljala poleg lekarniške dejavnosti kot svojo tržno dejavnost (preskrba s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za zdravljenje in varovanje zdravja, ter s predmeti splošne rabe na drobno, izdelovanje zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev ter preverjanje njihove kakovosti, trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah, opravljanje analiz v kontrolno analiznem laboratoriju, izdelovanje in izdajanje veterinarskih zdravil, zdravstveno-vzgojna izobraževalna dejavnost, informativna dejavnost). Kot izhaja iz samega Strateškega načrta 2018-2022, slednji ni označen z žigom poslovna skrivnost.

Za izpolnitev subjektivnega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, IP pa ob pregledu Strateškega načrta 2018-2022 in preučitvi sprejetega Pravilnika in Sklepa o poslovni skrivnosti ugotavlja, da strateški načrt kot tak v pravilniku in v sklepu ni opredeljen kot poslovna skrivnost. Kot poslovna skrivnost so namreč opredeljeni le podatki, ki se nanašajo na tržno dejavnost, ob pregledu kazala samega dokumenta (poglavje vsebina, stran 1), pa IP ugotavlja, da se nobeno od poglavij ne nanaša na tržno dejavnost organa, temveč se nanašajo na organ kot celoto. Tudi ob pregledu same vsebine Strateškega načrta 2018-2022 IP ugotavlja, da se načrt v nobenem delu ne nanaša izključno na tržno dejavnost, določeni deli, ki pa bi jih lahko po vsebini uvrstili v tržni del dejavnosti organa, pa so po vsebini omenjeni zgolj pavšalno in v celoti prepleteni z informacijami, ki so vezane na organ kot javni zavod ter na izvajanje javne službe organa in jih v nobenem delu ni mogoče iz dokumenta izločiti kot informacije, ki se nanašajo izključno na tržno dejavnost organa.

Pri objektivnem kriteriju poslovne skrivnosti je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194-196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi opr. št. U 32/2008-25 z dne 8 10. 2008 in opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Organ v konkretnem primeru objektivnega kriterija sploh ni izkazoval. Ker mora biti okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, očitna, bi očitno občutno škodo moral organ konkretno izkazati. Ker organ tega ni storil, objektivni kriterij poslovne skrivnosti glede zahtevanega dokumenta ni izkazan (podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi opr. št. II U 213/2012-12 z dne 21. 11. 2012 (tč. 16, str. 7).

IP na tem mestu poudarja, da za organ v konkretnem primeru, ki je kot javni zavod zavezanec po 1. členu ZDIJZ, v skladu z 2. členom ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Zato mora biti organ pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktiven. Zgolj izjemoma, ko deluje na trgu in podatek zanj pomeni konkurenčno prednost, oziroma bi lahko vplival na njegov tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njegovo javnopravno poslanstvo, lahko organ takšen podatek označi kot poslovno skrivnost. Pri tem pa je vselej treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot tak zavezan k preglednemu poslovanju, in da njegov položaj ni primerljiv z ostalimi pravnimi osebami, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva za namen izvajanja javne službe oziroma v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon.

Kot izhaja iz 4. člena Statuta javnega zavoda Lekarna Ljubljana in 3. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, je ta primarno ustanovljena za opravljanje lekarniške dejavnosti kot javne službe, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Zakon o lekarniški dejavnosti (Ur. l. RS, št. 85/16 in 77/17, v nadaljevanju ZLD-1) določa, da je namen lekarniške dejavnosti zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu. Poleg navedenega namena lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtske obravnave za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja.

Lekarniška dejavnost je v Sloveniji urejena kot del zdravstvene dejavnosti, ki se izvaja kot javna služba. Zaradi svojega osnovnega namena se izvaja kot negospodarska dejavnost splošnega pomena, kar pomeni, da njen osnovni namen ni pridobitne narave. Lekarniška dejavnost je financirana v pretežnem delu iz javnih sredstev, njeno delovanje pa je urejeno v javnopravnih predpisih. Zgolj izjemoma lahko javni zavodi, ki opravljajo lekarniško dejavnost, opravljajo tudi določen del svoje dejavnosti kot tržno dejavnost, vendar mora biti tudi ta del tržne dejavnosti namenjen v podporo sami javni službi in ne kot sredstvo za pridobivanje dobička.

Zahtevani dokument predstavlja načrt oz. strategijo za uspešno delovanje javnega zavoda v prihodnjih štirih letih. Organ je namreč kot javni zavod, skladno z določbami Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZ), dolžan sprejeti programe dela in razvoja zavoda ter spremljati njihovo izvrševanje. 30. člen ZZ namreč določa, da Svet zavoda sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve. Skladno s 44. členom ZZ tudi Strokovni svet zavoda obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali pravilih zavoda, določa strokovne podlage za programe dela in razvoda zavoda, daje svetu, direktorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge.

Navedeno pomeni, da je sprejem strateškega načrta urejen z javnopravnimi akti, ter da ga skladno z določbami ZZ pripravijo in sprejmejo organi zavoda. V primeru, da javnemu zavodu zakon nalaga sprejem določenih dokumentov, za namene delovanja samega organa, pa organ takega dokumenta nikakor ne more označiti kot svojo poslovno skrivnost. Javni zavod se mora v osnovi najprej zavedati svojega javnopravnega poslanstva, zaradi katerega je bil ustanovljen, in svojega delovanja ne more gledati zgolj skozi prizmo tržne dejavnosti tudi v delu, ki se nanaša na javnopravno delovanje organa. Iz same vsebine dokumenta namreč izhaja, da slednji ureja tudi področje javne službe organa (npr. razvoj lekarniške panoge, cilji na področju razvoja kadrov, notranjih procesov ipd.); dokument vsebuje tudi podatke o javni službi organa (in sicer o opravljanju lekarniške dejavnosti kot javne službe), zato ni mogoče slediti odločitvi organa, da je celoten dokument njegova poslovna skrivnost, saj se dokument ne nanaša na  zasebnopravne zadeve organa, temveč se nanaša na dejavnost, ki jo organ izvaja kot javno službo. Iz dokumenta tudi ni mogoče izločiti delov, ki se nanašajo izključno na tržno dejavnost organa, saj se strategija organa v vseh poglavjih prepleta s samo javno službo, ki jo organ izvaja.

IP ne zanika dejstva, da lahko organ opravlja tudi določen del dejavnosti na trgu kot gospodarsko dejavnost, vendar se skladno s 3. členom ZZ javni zavodi ustanovijo primarno za opravljanje javnih služb. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Skladno z drugim odstavkom 18. člena ZZ lahko zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, torej za opravljanje javne službe. Ker gre pri opravljanju javne službe za družbi nujno potrebno dejavnost, preko katere se zadovoljujejo javne dobrine in storitve, ki jih v javnem interesu trajno in nemoteno zagotavlja državna oziroma lokalna skupnost, je pri zagotavljanju javne službe pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Ker gre torej pri delovanju organa za izvajanje javne službe, kar je v javnem interesu, se mora organ zavedati, da ima pri tem izreden pomen nadzor javnosti in posledično, da so njegovi interesi in koristi pri izvajanju te dejavnosti omejeni. Če bi dopustili, da izvajalec javne službe podatke o strategiji njegovega delovanja in razvoja za prihodnja štiri leta označi za poslovno skrivnost, bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad tem, na kakšen način se bodo zagotavljale javne dobrine. Iz vsebine strateškega načrta je namreč mogoče sklepati, ali izvajalec javne službe ravna v skladu z javnim interesom ter pri tem upošteva za izvajanje lekarniške dejavnosti relevantne določbe ZZ, ZLD-1, Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakona o zdravilih, Odloka o ustanovitvi, Statuta in drugim relevantnih aktov, ki urejajo njegovo delovanje. Dokument, ki predstavlja strategijo razvoja, cilje in načrte javnega zavoda kot celote (in ne zgolj njegovega tržnega dela), predstavlja torej dokument, ki vsebuje podatke, pomembne za celotno javnost, uporabnike javnega zavoda in vse tiste, zaradi katerih je vzpostavljen javnopravni režim na tem področju. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da strateški načrt vsebuje pomembne podatke o tem, na kakšen način organ v okviru javne službe zagotavlja javne dobrine na področju lekarniške dejavnosti in na kakšen način in s poudarkom na katerih ciljih jih bo zagotavljal tudi v prihodnjem obdobju.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da podatkov iz strateškega načrta že po naravi stvari ni mogoče določiti za poslovno skrivnost, ker gre za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj so povezani z opravljanjem javne funkcije organa (tretji odstavek 39. člena ZGD-1 v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ). Pri tem IP pojasnjuje, da pojem »javne funkcije« ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih ali organih lokalnih skupnosti, saj ne gre za terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati s pojmom »javne službe« v javnopranem pomenu te pojmovne zveze.[1] Strateški načrt javnega zavoda, katerega vsebina se nanaša na izvajanje javne službe, torej ne predstavlja izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane katere druge izjeme od prostega dostopa ter ugotovil, da slednje niso podane.

Ne glede na to, da je IP ugotovil, da dokument ne predstavlja poslovne skrivnosti organa, se zaradi pritožbenih navedb prosilke podredno opredeljuje tudi do javnega interesa pri dostopu do zahtevanega dokumenta in ugotavlja, da je javni interes v konkretnem primeru zagotovo podan. Zahtevani dokument se namreč nanaša na področje strategije razvoja in delovanja javnega zavoda, ki opravlja eno temeljnih negospodarskih javnih služb, ki deluje na področju zdravstvene dejavnosti, in sicer na področju lekarniške dejavnosti. Kot že navedeno, se lekarniška dejavnost izvaja kot negospodarska dejavnost splošnega pomena, saj se dotika ene temeljnih vrednot prebivalstva, tj. zdravje in zagotavljanje in ohranjanje zdravja, torej gre nedvomno za dokument, ki je v javnem interesu. Javnost ima namreč absolutno pravico biti seznanjena s tem, kakšen je strateški načrt razvoja največjega javnega zavoda, ki svoje delo opravlja na področju zagotavljanja zdravil pri zdravljenju in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitve zdravja. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi se dokument nanaša prav na takšne vrednote, posledično je podan tudi javni interes za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Prosilka same oblike v svoji zahtevi ni navedla, vendar iz same vsebine zahteve izhaja, da želi prejeti dokument v elektronski obliki, saj je zahtevo poslala v elektronski obliki in zaprosila, če lahko dokument pošljejo »čim prej (danes)«. IP je zato odločil, da mora organ prosilki posredovati dokument v obliki, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. IP je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                          

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 1410/2010 z dne 25. 5. 2011 (tako tudi IP v odločbi št. 090-47/2014/6 z dne 22. 4. 2014 in v odločbi št. 090-55/2014/2 z dne 16. 5. 2014).