prosilec -Občina Ribnica

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo na podlagi določb ZDIJZ, s katero je zahteval posredovanje dokumentacije, ki jo je organ pridobil od policije in državnega tožilstva ter se nanša nanj. Organ je njegovo zahtevo zavrnil iz razloga, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je pojasnil, da se glede na prakso IP in Upravnega sodišča RS v zadevah, ko prosilci zahtevajo dokumente v zvezi z določeno fizično osebo, dostop zavrne na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in tako pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-116/2018/2
Datum: 5. 6. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. z dne 28. 5. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 0901-5/2018-2 z dne 28. 3. 2018, Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica  (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 28. 5. 2018 zoper odločbo Občine Ribnice, št. 0901-5/2018-2 z dne 28. 3. 2018, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 27. 3. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje celotne dokumentacije, kopije zapisov, postopkov, vodenih s strani  Policije Ribnica, opravljenih tudi na Policijski postaji Vič Ljubljana, zoper ……….. glede anonimne prijave v predkazenskem postopku, s katero razpolaga Občina Ribnica. Prav tako je prosilec zaprosil za posredovanje kopije dokumentacije tožilstva, s katero se opredeljuje, zavrže ovadbo, do navedene kazenske ovadbe s strani Policijske postaje Vič Ljubljana.

Z izpodbijano odločbo je organ zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Zoper odločitev organa je prosilec dne 28. 5. 2018 vložil pritožbo, v kateri je povzel časovni potek dogodkov ter navedel, da se ne strinja z ugotovitvijo organa, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev, določenih v 4. členu ZDIJZ. V podkrepitev temu je navedel, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ razpolaga z informacijo ter da je bila po njegovih informacijah odločba tožilstva organu poslana v pisni obliki konec januarja oz. začetek februarja 2018. 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 30. 5. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da na načelni ravni dokumenti, s katerimi razpolaga organ, in ustrezajo vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v prvem odstavka 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), predstavljajo informacije javnega značaja. Kar pa seveda ne pomeni, da so tovrstne informacije avtomatično tudi prosto dostopne.

Prosilec je od organa na podlagi določb ZDIJZ zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša nanj ter jih je organ prejel od policije in državnega tožilstva. Zaradi neobstoja dokumentov je organ njegovo zahtevo zavrnil.

Ne glede na to, da je organ zahtevo prosilca primarno zavrnil iz razloga, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, pa IP pojasnjuje, da se glede na prakso IP in Upravnega sodišča RS v zadevah, ko prosilci zahtevajo dokumente v zvezi z določeno fizično osebo, dostop zavrne na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (sodba IU 1588/2012-20, z dne 19. 2. 2014). Prav tako je Upravno sodišče RS v sodbi, opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, potrdilo odločitev IP, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov). 

V zvezi z navedeno izjemo, IP pojasnjuje, da je dne 25. 5. 2018 stopila v veljavo Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov in varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov. IP poudarja, da je temelj odločanja v upravni zadevi predpis, ki velja v času odločanja pri organu prve stopnje. Organ druge stopnje sme in mora torej odločati o zakonitosti prvostopenjske odločbe zgolj na temelju predpisa, ki ga je uporabil prvostopenjski organ. V konkretnem primeru je to Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) in ne morebiti Splošna uredba, ki velja v času vodenja pritožbenega postopka.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru prosilec zahteval dokumente v zvezi z njim samim, pri čemer IP ni našel pravne podlage za razkritje njegovih osebnih podatkov javnosti, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Slednje pomeni, da za postopek dostopa do informacij javnega značaja ni relevantno, da je prosilec zahteval dokumente v zvezi z njim samim. Ob tem IP dodaja, da lahko prosilec ne glede na uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, isti dokument zahteva tudi na drugih pravnih podlagah, kadar za to izpolnjuje zakonske pogoje (npr. v okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 13. členu Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES). 

IP zaključuje, da je bila odločitev organa v zavrnilnem delu odločbe, da se zavrne dostop do zahtevanega dokumenta, pravilna, zato je pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka