prosilec - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo po posredovanju določene dokumentacije. Organ je prosilcu posredoval zahtevano dokumentacijo, vendar je le-ta menil, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je zahteval, zato je na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ vložil pritožbo. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ v zvezi z zahtevo razpolaga zgolj z dokumenti, ki jih je prosilcu že posredoval, zato je IP pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-109/2018/4
Datum: 12. 6. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….. z dne 18. 5. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-21/2018-2 z dne 11. 5. 2018, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 18. 5. 2018 zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 090-21/2018-2 z dne 11. 5. 2018, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 30. 3. 2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje pravnega mnenja, ki ga je organ izdal Mestni občini Kranj oz. njenim organom  v zvezi s Kranjskimi vrtci. O navedenem pravnem mnenju je v dokumentu, št. 060-18/2018 z dne 21. 3. 2018, pisal glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport. Poleg navedenega je prosilec zaprosil še za posredovanje celotne uradne dokumentacije (uradne dopise, zapisnike, odločbe ipd) v zvezi z zavodom Kranjski vrtci oz. organi Kranjskih vrtcev, ki jih je organ izdal od dne 1. 1. 2017 do trenutka priprave dokumentov. Zahtevane dokumente je prosilec želel prejeti po elektronski pošti.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-21/2018-2 z dne 11. 5. 2018. S slednjo je zaradi varstva osebnih podatkov delno ugodil prosilčevi zahtevi. 

Zoper odločitev organa je prosilec dne 18. 5. 2018 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da dokument, do katerega mu je organ omogočil dostop, ni dokument, ki ga je zahteval. Prosilec meni, da prejeti dokument, št. 092-6/2017 z dne 2. 11. 2017, ni dokument (pravno mnenje), ki ga je zahteval.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 23. 5. 2018.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 5. 6. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ lahko prosilec, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, od organa zahteva, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. V kolikor organ ne odloči o njegovi zahtev, lahko prosilec vloži pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ.

V obravnavani zadevi organ zahteve prosilca ni zavrnil, temveč mu je delno ugodil in mu posredoval določene zahtevane dokumente, pri čemer je prosilec za eno izmed prejetih informacij menil, da to ni informacija, ki jo je zahteval. Prosilec v pritožbi vztraja, da prejeti dokument, št. 092-6/2017 z dne 2. 11. 2017, ni dokument (pravno mnenje), s katerim se je želel seznaniti.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

V predmetni zadevi se je postavilo vprašanje, s katero dokumentacijo v zvezi z zahtevo prosilca organ sploh razpolaga, zato je IP organ pozval k posredovanju dodatnih informacij, in sicer je organ pozval k posredovanju vseh pravnih mnenj, ki jih je ta pripravil za Mestno občino Kranj oz. njene organe v z vezi s svetom staršev Kranjskih vrtcev. Obenem je IP zaradi pritožbenih navedb prosilca organ zaprosil, da se opredeli do dokumenta, št. 092-6/2017 z dne 2. 11. 2017, na način, da se izjasni, ali konkretni dokument smatra kot načelno mnenje oz. kot pravno mnenje.

IP je dne 5. 6. 2018 prejel dopis organa, v katerem je ta pojasnil, da v zvezi z navedeno zadevo pripravil samo eno pravno mnenje, ki ustreza zahtevi prosilca in je bilo evidentirano pod št. 092-6/2017 z dne 2. 11. 2017. Slednje je bilo prosilcu posredovano po elektronski poti dne 9. 5. 2018. Organ je poudaril, da drugih mnenj, naslovljenih na Kranjske vrtce oz. Mestno občino Kranj, v zvezi s svetom staršev Kranjskih vrtcev, ni pripravil. Prav tako je organ pojasnil, da je v uvodu zgoraj navedenega dokumenta zapisano, da gre za načelno mnenje, ker se je v času priprave mnenja v zadevi vodil inšpekcijski postopek. Organ se zato ni želel opredeljevati do konkretnega primera, kar je v samem mnenju tudi navedeno.

Glede na zgoraj navedeno IP dodaja, da za uporabo določil ZDIJZ ne more biti pomembno poimenovanje dokumenta, temveč njegova prava pravna narava in vsebina.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.

Ob tem IP pojasnjuje, da pritožbeni postopek ni namenjen ugotovitvi, da bi organ z določenimi informacijami moral razpolagati, oziroma ali obstajajo upravičeni razlogi, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima, in ali je takšno ravnanje organa pravilno in zakonito. Način poslovanja oziroma izpolnjevanje obveznosti organa, ki mu jih nalagajo posamezni področni predpisi oziroma materialnopravna zakonodaja, in morebitne kršitve teh obveznosti se lahko ugotavljajo in sankcionirajo samo po teh (drugih) predpisih, ne pa v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ. Čeprav je smisel dostopa do informacij javnega značaja v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost njegovega delovanja, je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ pa ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi takšnih informacij oziroma dokumentov, četudi bi obstajala podlaga za njihov obstoj oziroma četudi bi jih bil organ dolžan imeti.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka