Odvetniška družba Fatur o.p., d.o.o. - Javna agencija RS za varstvo konkurence

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje odločbe organa št. 306-43/2012-162 z dne 23. 12. 2014, in sicer na podlagi izjeme po 2. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena le v manjšem delu. IP je namreč sledil utemeljitvi organa in stranskega udeleženca, da predstavljajo posamezni podatki poslovno skrivnost stranskega udeleženca, razen v delu, ki se nanaša na 1. točko izreka in 22. točko obrazložitve predmetne odločbe. Glede izjeme varstva upravnega postopka je IP ugotovil, da le-ta v obravnavanem primeru ni podana. Ker je bila v obravnavanem primeru odločba prvostopenjskega organa odpravljena in nadomeščena z odločitvijo IP le v neznatnem delu, je IP odločil, da je prosilec dolžan povrniti stranskemu udeležencu priglašene stroške.

ODLOČBA:

Številka: 090-103/2018/7

Datum: 27. 7. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Odvetniške družbe Fatur, o.p., d.o.o., ki jo zastopa direktor Andrej Fatur, Štefanova 13a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 5. 2018, zoper delno odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, Dunajska 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-8/2017-104 z dne 11. 4. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 11. 5. 2018 se delno ugodi in se delna odločba Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 090-8/2017-104 z dne 11. 4. 2018 delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu še:

• prvo točko izreka odločbe organa št. 306-43/2012-162 z dne 23. 12. 2014;
• 22. točko obrazložitve odločbe organa št. 306-43/2012-162 z dne 23. 12. 2014 (prvi odstavek na strani 6).«.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. Prosilec je dolžan stranskemu udeležencu povrniti stroške v višini 142,79 evra, v roku 8 dni po pravnomočnosti te odločbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 9. 10. 2017 med drugim zahteval odločbo, ki jo je izdal organ v postopku presoje zlorabe prevladujočega položaja podjetja GEOPLIN d.o.o. in se njen izrek nahaja na spletni strani organa, pod »odločba306, Objavljeno: 12. 1. 2015: GEOPLIN d.o.o. Ljubljana, Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina, Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana«.

Organ je z delno odločbo št. 090-8/2017-104 z dne 11. 4. 2018 zavrnil zahtevo prosilca za dostop do odločbe organa št. 306-43/2012-162 z dne 23. 12. 2014 (v nadaljevanju: Odločba). Organ je namreč ugotovil, da so pri zahtevani Odločbi formalno gledano sicer izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, vendar je bila Odločba odpravljena s sodbo Upravnega sodišča[1]. Glede na to, da je bila Odločba odpravljena, je organ v skladu s sodbo Upravnega sodišča št. I U 725/2014-45 ugotovil, da ni izpolnjen eden od pogojev za informacijo javnega značaja, saj zahtevana Odločba v pravnem smislu ne obstaja in organ z njo ne razpolaga.

Prosilec je zoper delno odločbo organa št. št. 090-8/2017-55 z dne 10. 1. 2018 vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, z odločbo št. 090-20/2018/4 z dne 6. 3. 2018.

Organ je nato izdal odločbo št. 090-8/2017-104 z dne 11. 4. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je dostop do zahtevane Odločbe zavrnil na podlagi izjeme po 2. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navaja, da se zahteva prosilca nanaša na dostop do Odločbe, izdane v postopku ugotavljanja kršitve 9. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence[2] (v nadaljevanju: ZPOmK-1) in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: Pogodba), ki ga je organ uvedel po uradni dolžnosti. Odločba je bila nato odpravljena s sodbo Upravnega sodišča št. I U 203/2015-17 in vrnjena organu v ponovno odločanje. Opredelil se je tudi do odgovora družbe GEOPLIN d.o.o. Ljubljana, Družba za trgovanje z zemeljskim plinom, Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: GEOPLIN d.o.o.), ki jo je na podlagi 43. člena ZUP pozval na morebitno priglasitev stranske udeležbe. V nadaljevanju se je nato organ opredelil še do  izjem, na podlagi katerih je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil. V zvezi z izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je navedel, da se v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[3] štejejo za poslovno skrivnost podatki, za katere tako določi družba pisnim sklepom, pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Organ je tako v skladu z navedenim v Odločbi prekril podatke o poslovnih partnerjih in pogodbah, kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Organ se je opredelil tudi do izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s tem je navedel, da so v Odločbi navedeni tudi podatki, ki se nanašajo na drug vzporedni upravni postopek pred organom, ki še ni zaključen, oziroma je še v preiskovalni fazi. Razkritje teh podatkov bi ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov, oziroma bi nedvomno utegnilo vplivati na osebe oziroma podjetja, ki bi v postopku lahko nudila informacije, ter na izvedbo dokazov, posledično pa na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonitega akta. Upravni postopek namreč še ni končan, tako še ni znano, kakšna bo odločitev organa. Glede na navedeno je tako prekril podatek v prvem odstavku na 6. strani Odločbe. Na podlagi izjem po 2. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je prekril podatke v drugem odstavku na 1. strani Odločbe ter točk 52, 54 do 76, 78 do 83, 90 in 91, 93 do 118, 123, 125 do 276, 285 do 346, z vsemi sprotnimi opombami in naslovi. Odločba je bila, kot že navedeno, odpravljena s sodbo Upravnega sodišča, ugotovitve organa o poslovanju družbe in zaključki o domnevni kršitvi, ki drugače niso javni znani, ne držijo več, nadaljnja objava in širjenje takšnih zaključkov pa bi škodovalo ugledu družbe na trgu, zato predstavljajo za družbo poslovno skrivnost. Organ je torej prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevane Odločbe. Glede stroškov pa je organ ugotovil, da je zaradi čim hitrejše odločitve o zadevi, smotrno o stroških odločiti ločeno, s posebnim sklepom (118. člen ZUP).

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 11. 5. 2018, zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja. V zvezi z razlogi organa za delno zavrnitev zahteve navaja:

• Prosilec se ne more opredeliti do pavšalnih utemeljitev organa v zvezi s poslovno skrivnostjo, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali organ dejansko prekriva podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost. Posledično se izdane odločbe ne da preizkusiti, saj organ ni ugotavljal dejanskega stanja, kot to zahteva 214. člen ZUP. Organ torej v izpodbijani odločbi ni ugotavljal, ali se konkretni podatki štejejo za poslovno skrivnost po določbah ZDIJZ ali po 39. členu ZGD-1, in sicer ali je družba GEOPLIN d.o.o. te konkretne podatke opredelila kot poslovno skrivnost oziroma ali je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi za te podatke izvedela nepooblaščena oseba. Ker tako ni mogoče preveriti pravilnosti materialno-pravnega sklepanja organa, gre za bistveno kršitev pravil postopka (drugi odstavek 237. člena ZUP) in je zato treba odločbo odpraviti. Izpostavlja še, da je izrek izpodbijane odločbe v delu, kjer je navedeno, da se zakrije »podatek na 11. strani odločbe« tako nedoločen, da posledično ni izvršljiv. Ker postane dokončen in izvršljiv le izrek odločbe, mora biti tudi jasen in razumljiv (213. člen ZUP). Izrek v tem delu ne zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je upravičen prosilec, zato je odločba v tem delu neizvršljiva (279. člen ZUP).
• V zvezi z delno zavrnitvijo dostopa po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ ne navede, na kateri vzporedni postopek se »navedeni podatki« nanašajo, niti ne obrazloži, kateri podatki izpolnjujejo pogoje za prekritje po tej točki, saj je navedel le, da je prekril podatek v prvem odstavku na 6. strani odločbe. Poleg tega pa je pavšalno navedel, da se zahtevane informacije nanašajo na upravni postopek pri organu, ki še ni zaključen, oziroma je v preiskovalni fazi, ne navede pa konkretno, za kateri postopek gre. Glede na to, da je bil postopek zoper družbo GEOPLIN d.o.o. zaključen, sklepa, da se navedbe organa nanašajo na drug postopek pri organu. Ker se odločitve ne da preizkusiti, to predstavlja bistveno kršitev postopka, saj se prosilec do takšne pavšalne obrazložitve ne more opredeliti, oziroma ni mogoče preizkusiti materialno-pravne pravilnosti odločitve organa. Izpostavlja pa tudi, da je izrek v delu, da se »zakrijejo podatki, ki se nanašajo na upravni postopek, ki je še v teku v prvem odstavku na 6. strani odločbe« tako nedoločen, da posledično ni izvršljiv.
• Glede prekritja podatkov na podlagi izjem po 2. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v drugem odstavku na 1. strani odločbe ter v 52., 54. do 76, 78. do 83., 90. in 91., 93. do 118., 123., 125. do 276. ter 285. do 346. točki obrazložitve, z vsemi sprotnimi opombami in naslovi, pa navaja, da so zaključki organa in materialno-pravna razlaga določb ZDIJZ, nepravilni in v nasprotju z namenom ZDIJZ, pa tudi napotki IP. V izpodbijani odločbi je tako prekritih večina podatkov in s tem tudi relevantnih podatkov, ki bi lahko razkrili razlago in uporabo materialnega prava s strani organa. Organ je celo prekril 1. točko izreka Odločbe, ki je bil že v celoti objavljen in dostopen, dokler ni umaknil objavljenega izreka s spletne strani. Meni, da je organ s prekritjem skoraj celotne Odločbe zlorabil pooblastilo iz 7. člena ZDIJZ in istočasno napačno uporabil izjemi, na tak način pa dosegel enak učinek, kot ga je dosegel z odpravljeno delno odločbo št. 090-8/2017-55 z dne 10. 1. 2018. Navedel je tudi, da se do pavšalne utemeljitve v zvezi z uporabo izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more opredeliti po vsebini, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali organ dejansko prekriva podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost. Pri odločbi, pri kateri se ne da preizkusiti bistvenih delov obrazložitve, posledično tudi ni mogoče preveriti pravilnosti materialno-pravnega sklepanja organa, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka in je že zaradi tega treba odločbo odpraviti. Glede razlogov organa, da bi nadaljnja objava in širjenje zaključkov o domnevni kršitvi škodovala ugledu družbe na trgu, pa še navaja, da so te navedbe popolnoma irelevantne, saj je javnost obveščena o začetku postopka zoper določeno podjetje in tudi o končanem postopku, pa tudi z izdanimi sodbami in sklepi sodišč v zvezi z odločbami organa. Kakršnakoli morebitna škoda bi tako za udeležena podjetja nastala že na podlagi objavljenih aktov in dokumentov, izdanih v postopku pri organu in pristojnim sodiščem. Objava odpravljene odločbe bi podjetjem kvečjemu koristila, saj bi se na ta način izkazali argumenti in stališča strank postopka, ki jih je organ vodil, istočasno pa bi se z objavo Odločbe transparentno prikazala praksa organa, ki je z vidika razvoja konkurenčnega prava pri nas izjemno pomemben vir informacij.
• V zvezi z obrazložitvijo, da so bili v Odločbi pripravljeni zaključki za namen postopka, ki ni bil dokončno potrjen kot pravilen oziroma kot kršitev, poudarja, da 7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne zahteva potrditve instančnega organa, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ampak le končanje postopka pred upravnim organom. Dejstvo, da izjema po tej točki ne določa izjeme od razkritja že izdane in kasneje odpravljene upravne odločbe, izhaja tudi iz prakse IP in sodne prakse. Upravno sodišče je npr. v sodbi št. I U 2042/2011 z dne 13. 3. 2011 jasno navedlo, da se bo javnost z vsebino upravne odločbe, s katero bo Urad odločil v predmetni zadevi, lahko seznanila po njeni izdaji, ko bo postopek pred upravnim organom zaključen. Iz prakse IP pa izhaja, da se lahko dostop do odločbe, izdane v upravnem postopku, zavrne na podlagi izjem varstva osebnih podatkov in »še nekaj drugih točk« (kot npr. obstoj poslovne skrivnosti), in ne več na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sploh pa se po tej izjemi ne more zavrniti dostopa do izdane odločbe v postopku, ki je že (pravnomočno) zaključen, s sklicevanjem na dejstvo, da je bila izdana odločba odpravljena s strani sodišča. Če bi veljalo nasprotno, bi stališče organa pomenilo, da so javnosti dostopne samo tiste odločitve organa, s katerimi se je Upravno sodišče strinjalo in jih potrdilo v celoti. Strokovna javnost se tako ne more seznaniti z argumenti in stališči organa, ki jih je zavzel v svoji odločitvah, ki niso prestale sodnega preizkusa. Glede na to, da je na splošno pred organom že tako malo postopkov, ki se končajo z odločbo, s katero se ugotovi kršitev 6. ali 9. člena ZPOmK-1 (pri čemer je bila v zadnjih letih v praksi večina takšnih odločb v celoti ali delno odpravljenih, kot predmetna Odločba), javnosti ni omogočeno, da se seznani s stališči organa. To je pomembno predvsem za podjetja, ki želijo uskladiti obnašanje na trgu s pravili konkurenčnega prava, pri tem pa imajo velikokrat težave pri ocenjevanju, kdaj gre za ravnanja, ki so v mejah dopustnega. Po mnenju prosilca tako »skrivanje« odločb, ki jih sprejema organ, nasprotuje načelu transparentnosti delovanja države in njenih organov, slabi pravno varnost in škoduje razvoju konkurenčnega prava.
• Izpostavil je tudi, da je dostop do odločb in sklepov organa bistvenega pomena za razvoj konkurenčnega prava pri nas. S pravilno uporabo materialnega prava bi organ zaščitil javni interes organa v konkretnem postopku, ohranil zaupnost virov podatkov in varoval interese udeležencev postopka pred organom, istočasno pa zadostil namenu ZDIJZ, ki je omogočanje dostopa do informacij javnega značaja. Uporaba 7. člena ZDIJZ, na način kot izhaja iz izpodbijane odločbe, pa pomeni, da namen ZDIJZ ni dosežen, temveč je organ institut delnega dostopa zlorabil ter v zahtevani odločbi praktično prekril vse uporabne podatke o stališčih in argumentih organa, ki bi lahko bili uporabni za javnost. Pomanjkljiva odločitev izpodbijane odločbe pa prosilcu ne daje možnosti za učinkovito nasprotovanje odločitvi organa z uporabo pravnih sredstev, kar pomeni kršitev pravice do (učinkovitega) pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije). Tako skrivanje izdanih odločb s strani organa, ki varuje konkurenco, je po mnenju prosilca unikum v EU in je neskladno z zahtevo po transparentnem delovanju in odločanju upravnih organov.
• Tudi Evropska komisija objavlja vse odločbe, ki jih sprejme, ne glede na to, kaj v primeru vloženih zahtev za sodno varstvo kasneje odločijo sodišča EU. Tudi pri nas se sicer objavlja vsa sodna praksa, prav tako tudi Informacijski pooblaščenec objavlja v anonimizirani obliki vse odločbe, ki jih izda v postopku po ZDIJZ, vključno s tistimi, ki jih Upravno sodišče odpravi in vrne v ponoven postopek.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-8/2017-120 z dne 16. 5. 2018, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil Odločbo, sodbo Upravnega sodišča[4], poziv stranskemu udeležencu št. 090-8/2017-87 z dne 8. 3. 2018 in odgovor stranskega udeleženca GEOPLIN d.o.o. z dne 23. 3. 2018, s priloženim seznamom zaupnih podatkov in prečiščeno različico Odločbe.

Upoštevaje določbe 44. člena ZUP je IP posredoval poziv k morebitni prijavi stranske udeležbe GEOPLIN d.o.o. (v nadaljevanju: stranski udeleženec). Stranski udeleženec je v odgovoru z dne 6. 7. 2018 navedel, da priglaša udeležbo v postopku pritožbe, ter predlagal IP, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter prosilcu naloži plačilo stroškov stranskega udeleženca. Po njegovem stališču, ki ga je navedel že v postopku obravnave zahteve, je potrebno prosilcu zavrniti dostop do celotne Odločbe. Odločba je bila namreč odpravljena, in kot izhaja iz sodne prakse, je pravna posledica odprave Odločbe, da le-ta dejansko in pravno ne obstoji več.[5] V celoti je tako napačna in neutemeljena utemeljitev, da naj bi Odločba obstajala in naj bi predstavljala informacijo javnega značaja. Pravna fikcija, ki jo vzpostavlja 281. člen ZUP velja tudi v postopkih po ZDIJZ, zato bi moral organ in tudi IP zavrniti zahtevo in pritožbo prosilca. Izpostavil pa je tudi, da je z namenom zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja, glede postopkov pred organom v ZPOmK-1, opredeljena obveznost objave pravnomočnih odločb organa. Navedeno se razlikuje od določb komunitarne ureditve, na katero se neutemeljeno sklicuje prosilec. V 30. členu Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. 12. 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe[6] je namreč določena obveznost Evropske komisije, da objavi odločbe po izdaji. Namen slovenskega zakonodajalca je bil pridržati trenutek objave vsebine odločbe po njeni pravnomočnosti, pri čemer Odločba ni nikoli postala pravnomočna in je njene objava preko določb ZDIJZ v nasprotju z namenom določb ZPOmK-1. Podredno je stranski udeleženec uveljavljal tudi izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je bila Odločba pripravljena v okviru upravnega postopka in pozneje nadomeščena z novo odločbo. Organ je torej o zadevi odločil ponovno, zato bi razkritje Odločbe, ki vsebuje podatke in zaključke, za katere je bilo ugotovljeno, da niso pravilni oziroma so bili drugače ugotovljeni, lahko škodilo izvedbi upravnega postopka. Napačno je torej stališče prosilca, da ta izjema ne pride v poštev, ker je upravni postopek že končan. Nadalje iz previdnosti poudarja še, da Odločba vsebuje tudi podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca – 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, osebne podatke – 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, in bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi postopka – 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podrobnejšo opredelitev je stranski udeleženec podal v priloženem seznamu. Navedel je tudi, da utemeljitev obstoja poslovnih skrivnosti skladno z določbo 39. člena ZGD-1 izhaja iz internih aktov stranskega udeleženca, naknadno pa je bila opredelitev poslovne skrivnosti potrjena tudi s sklepom uprave stranskega udeleženca z dne 4. 7. 2018, s čimer je izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. V utemeljitev je posredoval Pravila o ravnanju z zaupnimi podatki in o načinu varovanja zaupnih podatkov, in sicer verzijo 1.0 (november 2013) in verzijo 2.0 z dne 4. 8. 2017, ter izvleček zapisnika 21. korespondenčne seje uprave z dne 4. 7. 2018 (v nadaljevanju: Izvleček zapisnika). Pravila določajo, da so zaupni podatki informacije, katerih odkrivanje nepooblaščenim osebam bi lahko imeli za posledico občutno škodo za podjetje ali bi trpel njen ugled, ter v nadaljevanju po tej splošni opredelitvi navajajo primere. Uprava stranskega udeleženca pa je sprejela sklep, s katerim je ugotovila in potrdila, da predstavljajo skladno z veljavno sprejeto varnostno politiko družbe deli Odločbe, kot je razvidno iz priloge, poslovno skrivnost družbe v odnosu do katerihkoli tretjih oseb. Gre namreč za podatke o poslovnih partnerjih družbe, o pogodbah s poslovnimi partnerji, za podatke o poslovanju družbe, ki drugače niso javno dostopni, ter za podatke, katerih razkritje bi po mnenju družbe lahko povzročilo občutno škodo za družbo ali bi trpel njen ugled, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Opozoril pa je tudi na objektivni kriterij poslovne skrivnosti iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, ki je po njegovem mnenju prav tako izpolnjen.

Pritožba je delno utemeljena.

1.  Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato se nadalje opredeljuje do pogojev za informacijo javnega značaja, glede na to, da po mnenju stranskega udeleženca le-ti v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.

1.  Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja tako izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Upoštevaje navedeno in dokumente, ki jih je organ posredoval IP, je IP ugotovil, da organ z zahtevano Odločbo razpolaga v materializirani obliki, prav tako pa ni dvoma, da Odločba izvira iz delovnega področja organa. Izhajajoč iz te ugotovitve je tako mogoče nedvomno ugotoviti, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

IP namreč ne more slediti utemeljitvi stranskega udeleženca, da je odpravljena Odločba prenehala obstajati (v materializirani obliki), ker je bila odpravljena s sodbo. Dejstvo, da je sodišče odpravilo Odločbo, po ZDIJZ namreč ne pomeni, da je Odločba prenehala obstajati v fizični obliki, temveč le, da je bila odpravljena njena veljavnost oziroma njeni pravni učinki. Povedano drugače, pravne posledice odprave Odločbe so v tem, da izdana Odločba ne zavezuje več, v skladu s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za informacijo javnega značaja, pa organ z Odločbo še vedno razpolaga v materializirani obliki. Tako tudi ni mogoče popolnoma slediti navedbam stranskega udeleženca glede določbe 281. člena ZUP. V postopkih po ZDIJZ se namreč ZUP uporablja za vprašanja, ki z ZDIJZ niso urejena, vendar ZDIJZ določa pojem informacije javnega značaja, kar pomeni, da je treba pri ugotavljanju pogojev za informacijo javnega značaja upoštevati določbe ZDIJZ. Kot že navedeno, so pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevani Odločbi izpolnjeni, zato so določbe 281. člena ZUP glede pravnih posledic odprave odločb pri tej presoji povsem irelevantne. IP se je sicer do vprašanja pravnih in dejanskih posledic odprave Odločbe v zvezi s pogoji za informacijo javnega značaja podrobneje opredelil že v odločbi št. 090-20/2018/3 z dne 6. 3. 2018.

Ker je v obravnavanem primeru sporno tudi, ali so zahtevani podatki javno dostopni, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je zahtevana Odločba prosto dostopna informacija javnega značaja (v celoti ali delno). Ker je organ zavrnil dostop do (večjega dela) Odločbe na podlagi izjem po 2. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP opredeljuje najprej do izjeme varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, nato pa še do drugih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

1. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Pojem poslovne skrivnosti je treba v obravnavanem primeru presojati po določbah ZPOmK-1, kot to izhaja tudi iz sodne prakse[7]. Predmetni zakon določa kot poslovno skrivnost podatke, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb (17. točka prvega odstavka 3. člena ZPOmK-1). ZPOmK-1 je torej poslovno skrivnost opredelil z dvema kriterijema, ki morata biti zaradi uporabe besedne zveze »in« podana kumulativno, in sicer:

- nastanek občutne škode, ki bi nastala z razkritjem podatkov, in

- podatki so znani samo omejenemu krogu oseb.

Gre torej za ureditev, ki je drugačna od opredelitve poslovne skrivnosti, kot jo določa ZGD-1 v 39. členu in na katerega se sicer sklicuje izjema poslovne skrivnosti, kot je določena v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Povedano drugače, v primerih, ko gre za postopke po ZPOmK-1, se mora poslovna skrivnost presojati po določbah tega zakona, kar pomeni, da se pri presoji ne upoštevajo določbe 6. člena ZDIJZ.

Po pravni teoriji[8] so predmet poslovne skrivnosti podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.

V zvezi s pojmom poslovne skrivnosti pa IP navaja še, da je eno od izhodišč sprejetja Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 6. 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (v nadaljevanju: Direktiva)[9] tudi dejstvo, da imajo poslovne skrivnosti za podjetja, ne glede na njihovo velikost, enako vrednost kot patenti ter druge vrste pravic intelektualne lastnine. Zaupnost uporabljajo podjetja kot orodje za obvladovanje poslovne konkurenčnosti in raziskovalnih inovacij ter glede najrazličnejših informacij, ki presegajo tehnološko znanje in zajemajo komercialne podatke, kot so informacije o odjemalcih in dobaviteljih, poslovni načrti ter tržne raziskave in strategije. Poslovne skrivnosti s tem, ko varujejo tako širok obseg strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij, bodisi kot dopolnilo pravic intelektualne lastnine bodisi kot njihova alternativa, omogočajo ustvarjalcem in inovatorjem, da iz svojih stvaritev ali inovacij ustvarijo dobiček, zato so še posebej pomembne za poslovno konkurenčnost, kot tudi za raziskave in razvoj ter inovacijsko uspešnost.

Pri presoji, ali posamezni podatki predstavljajo poslovno skrivnost družbe GEOPLIN d.o.o. glede na določbe ZPOmK-1, je IP izhajal iz predhodno navedenega, torej da poslovno skrivnost predstavljajo podatki o dejavnosti oziroma položaju gospodarske družbe, ki so zaradi njene vrednosti znani omejenemu številu ljudi, potreba pa njihovem varstvu pa je očitna (z vidika pojma občutne škode). Upošteval je torej, da so s poslovno skrivnostjo varovana znanja, tehnologije, informacije o poslovnih partnerjih, zaposlenih, finančnih podatkih in vrste drugih informacij, ki so relevantne za družbo.

Organ je zaradi varstva podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, zavrnil dostop do naslednjih delov Odločbe:

• podatkov o vsebini in neutemeljenem zaključku odpravljene odločbe v drugem odstavku na 1. strani - 1. točka izreka;
• podatkov o poslovnih partnerjih v prvem, šestem in sedmem odstavku na 4. strani, v tretjem odstavku na 6. strani ter na 7., 8. in 9. strani;
• podatka na 11. strani;
• točk 52, 54 do 76, 78 do 83, 90 in 91, 93 do 118, 123, 125 do 276, 285 do 346 z vsemi sprotnimi opombami in naslovi;
• podatkov o poslovnih partnerjih in pogodbah na 86. strani (tabela).

Prva točka izreka Odločbe

IP se najprej opredeljuje do omejitve dostopa prosilcu do 1. točke izreka Odločbe. V tej točki izreka je organ ugotovil, da je stranski udeleženec kršil 9. člen ZPOmK-1 in 102. člen Pogodbe.

Ne glede na to, da je bila Odločba kasneje odpravljena s sodbo in da je organ v ponovljenem postopku izdal odločbo o zavezah št. 306-43/2012-466 z dne 10. 11. 2017, izrek Odločbe po mnenju IP ne predstavlja poslovne skrivnosti, zaradi katere bi bila zavrnitev dostopa do le-tega upravičena.

Na podlagi določbe petega odstavka 22. člena ZPOmK-1 organ na spletnih straneh objavlja izreke odločb oziroma sklepov, s katerimi se konča posamezen postopek. Ta določba se nanaša na objavo izrekov aktov v postopkih, ki so pri organu končani, in ne na pravnomočno končane postopke, katerih objavo pravnomočnih odločb in pravnomočnih sklepov določa naslednji odstavek istega člena. Povedano drugače, že zakonodajalec je določil javno objavo izrekov odločb in sklepov, s katerimi se konča posamezen postopek, kot je bil končan postopek s predmetno Odločbo, s čimer je že zakonodajalec pretehtal, v katerem delu je interes javnosti, da se določeni podatki objavijo, močnejši od interesa javnosti po varovanju podatkov.

K navedenemu pa IP še dodaja, da je 1. točka izreka Odločbe povzeta tudi v izreku odločbe, s katero je organ sprejel zaveze stranskega udeleženca in je javno objavljena na spletnih straneh organa.[10]

Podatki o poslovnih partnerjih

Po mnenju IP gre pri podatkih o poslovnih partnerjih nedvomno za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Takšni podatki predstavljajo za posamezno družbo določeno konkurenčno prednost in tržno vrednost, nanašajo se na poslovanje družbe z drugimi subjekti, zato ni nobenega dvoma, da bi njihovo razkritje pomenilo nastanek občutne škode stranskemu udeležencu in da predstavljajo podatke, ki so znani omejenemu krogu oseb.

Podatek na strani 11 ter točke 52, 54 do 76, 78 do 83, 90 in 91, 93 do 118, 123, 125 do 276, 285 do 346, z vsemi sprotnimi opombami in naslovi

Tudi pri teh podatkih gre po mnenju IP za poslovno skrivnost stranskega udeleženca, saj gre za podatke, ki se nanašajo na delovanje stranskega udeleženca na konkurenčnem trgu. Razkritje takšnih konkretnih podatkov bi lahko povzročilo stranskemu udeležencu občutno škodo in nedvomno gre za podatke, ki so znani le določenemu krogu oseb, zbrani pa so bili za namen postopka pred organom. Podatki se namreč ne nanašajo samo na podatke o poslovnih partnerjih stranskega udeleženca, ampak predstavljajo tudi določeno analizo trga stranskega udeleženca oziroma njegovega delovanja.

IP se tako strinja z utemeljitvijo organa in stranskega udeleženca, da gre za poslovno skrivnost stranskega udeleženca, torej da gre za ugotovitve in zaključke, ki razkrivajo poslovanje družbe in sicer niso javni znani ter da bi nadaljnja objava in širjenje takšnih zaključkov škodovalo ugledu družbe na trgu.

Podatke o poslovnih partnerjih in pogodbah na 86. strani

Gre za tabelo z navedbo posameznih kupcev in podatkov v zvezi s pogodbami. Upoštevaje predhodne navedbe, nedvomno tudi ti podatki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca.

IP je torej sledil utemeljitvi organa in stranskega udeleženca, da predstavljajo posamezni (predhodno navedeni) podatki poslovno skrivnost stranskega udeleženca, razen v delu, ki se nanaša na 1. točko izreka Odločbe in 22. točko obrazložitve Odločbe.

IP ponovno poudarja, da je že zakonodajalec pretehtal relevantnost določenih podatkov v postopkih po ZPOmK-1, torej tudi poslovnih skrivnosti. V postopkih po predmetnem zakonu je namreč omejena tudi pravica strank do pregledovanja, prepisovanja in preslikavanja dokumentov z zaupnimi podatki, torej tudi poslovnih skrivnosti (18. člen ZPOmK-1). Prav tako je tudi glede objave odločb organa določeno, da se objavijo pravnomočne odločbe, vendar brez zaupnih podatkov, kamor pa po določbah tega zakona sodijo tudi poslovne skrivnosti (22. člen ZPOmK-1). S posebno ureditvijo je tako zakonodajalec pretehtal na eni strani pomembnost varovanja zaupnih podatkov v teh postopkih in na drugi strani interes javnosti po transparentnosti dela organa. IP se sicer strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da je za javnost pomembna seznanitev s stališči organa, vendar je potrebno pri tem upoštevati, da ta pravica javnosti ni absolutna in da je na drugi strani relevantno tudi varstvo konkurence na trgu in s tem podatkov, ki predstavljajo poslovne skrivnosti.

1. Izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:

•    upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen podatek, je v teku;

•    razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

V obravnavanem primeru je organ na podlagi te izjeme zavrnil dostop do naslednjih delov Odločbe:

• podatkov o vsebini in neutemeljenem zaključku odpravljene odločbe v drugem odstavku na 1. strani - 1. točka izreka;
• prvega odstavka na 6. strani;
• točk 52, 54 do 76, 78 do 83, 90 in 91, 93 do 118, 123, 125 do 276, 285 do 346 z vsemi sprotnimi opombami in naslovi.

Do vsebine 1. točke izreka Odločbe in točk 52, 54 do 76, 78 do 83, 90 in 91, 93 do 118, 123, 125 do 276, 285 do 346 se je IP opredelil že predhodno, zato se do vsebine na tem mestu posebej ne opredeljuje. Prvi odstavek na 6. strani oziroma 22. točka Odločbe pa se nanašata na sklep, s katerim je organ stranskemu udeležencu naložil denarno kazen zaradi oviranja pooblaščenih oseb organa pri izvajanju pooblastil.

Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Za to razmerje je značilno, da je v razmerju med državo, lokalnimi skupnostmi in nosilci javnih pooblastil na eni strani ter strankami (fizične in pravne osebe) na drugi strani, prisoten javni interes. Pri odločanju v upravnih zadevah organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP, poleg tega pa na posameznih upravnih področjih poznamo tudi posebne predpise, ki postopkovno materijo urejajo drugače, pri čemer glede vprašanj, ki niso posebej urejena, veljajo določbe ZUP (razmerje subsidiarnosti).

V obravnavanem primeru je bil zahtevani dokument, to je Odločba, nedvomno sestavljen v zvezi s posebnim upravnim postopkom ugotavljanja kršitve 9. člena ZPOmK-1 in 102. člena Pogodbe, ki ga je organ uvedel po uradni dolžnosti.[11] ZPOmK-1 namreč v 15. členu določa, da organ odloča o zadevah, za katere je pristojen po tem zakonu, po postopku, določenem s tem zakonom, in če ni v tem zakonu določeno drugače, se za postopek odločanja uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Da gre pri postopanju organa za posebni upravni postopek pa izhaja tudi iz obrazložitve Predloga zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.[12]

IP poudarja, da je za presojo, ali je upravni postopek še v teku, bistveno vprašanje, ali se je postopek že pravnomočno zaključil ali ne, kar izhaja tudi iz prakse IP.[13] Upravni postopek, katerega izvedbo varuje obravnavana izjema ZDIJZ, se praviloma konča z izdajo upravne odločbe, s katero se odloči o predmetu postopka, ali v določenih primerih s sklepom. V obravnavanem primeru je IP ugotovil, da je organ izdal Odločbo, ki je bila s sodbo odpravljena, zadeva pa vrnjena organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ izdal odločbo na podlagi 39. člena ZPOmK-1, s katero je sprejel po izdaji zaveze, ki jih je predlagal stranski udeleženec.[14] Nadalje je IP ugotovil tudi, da se je predmetni upravni postopek pravnomočno zaključil in je navedena odločba javno objavljena na spletnih straneh organa, razen zaupnih podatkov, ki so prekriti (šesti odstavek 22. člena ZPOmK-1).[15]

Navedeno pomeni, da ni izpolnjen že prvi pogoj za obstoj izjeme varstva upravnega postopka, to je, da je upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen podatek, v teku. Ker morata biti za to izjemo podana oba pogoja kumulativno, se IP nadalje ne opredeljuje do drugega pogoja.

Po mnenju IP izjeme varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče širiti na druge upravne postopke, ki so v teku. Predmetna izjema se namreč nanaša na podatke, ki so bili sestavljeni za posamezni upravni postopek. IP tako ni sledil utemeljitvi organa in stranskega udeleženca, da so v Odločbi navedeni tudi podatki, ki se nanašajo na drug, vzporedni upravni postopek pred organom, ki še ni zaključen oziroma je še v preiskovalni fazi.

Ker je IP odločil, da izjema varstva upravnega postopka ni podana, se dostop do teh podatkov dovoli, razen v delu, v katerem predstavljajo poslovno skrivnost (točk 52, 54 do 76, 78 do 83, 90 in 91, 93 do 118, 123, 125 do 276, 285 do 346, z vsemi sprotnimi opombami in naslovi), kar je IP utemeljil že predhodno. Povedano drugače, IP ni sledil utemeljitvi organa in stranskega udeleženca, da predstavljajo podatki iz 1. točke izreka Odločbe in 22. točke obrazložitve Odločbe oziroma podatki iz prvega odstavka na 6. strani izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem je mogoče ugotoviti tudi, da ni samo 1. točka izreka Odločbe javno dostopna v izreku odločbe o zavezah št. 306.43/2012-466[16], kot že navedeno, ampak tudi predmetni odstavek Odločbe o sklepu, ki se nanaša na denarno kazen.

1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

IP je po uradni dolžnosti ugotovil, da obsega presojana Odločba tudi osebne podatke, in sicer imena in priimke predsednika in članov senata, ki je odločal, imena in priimke zakonitih zastopnikov in članov uprave pravnih oseb, pa tudi ime in priimek javnega uslužbenca, ki je vodil postopek. IP se je tako v nadaljevanju opredelil še do te izjeme.

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne organ dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ob tem IP ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana pred 25. 5. 2018, zato se v obravnavanem primeru glede varstva osebnih podatkov uporablja ZVOP-1 in ne še Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[17].

V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZVOP-1 je kot osebni podatek določal katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Imena in priimki posameznikov, podpisi, izobrazba, leta zahtevanih delovnih izkušenj, ki so navedeni na predmetnih dokumentih, so nedvomno osebni podatki posameznikov, vendar to ne pomeni, da so tudi varovani.

Osebni podatki se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, v katerega se po ZVOP-1 uvršča organ, določa 9. člen ZVOP-1. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz tretje točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti[18]. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je torej potrebno ugotoviti:

-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in

-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.

Upoštevaje določbe ZVOP-1 je IP ugotovil, da Odločba vsebuje osebne podatke posameznikov, vendar ti niso varovani. V zvezi z javnimi funkcionarji in javnimi uslužbenci je namreč treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru[19] in Zakona o sodnem registru[20].

IP je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ter ugotovil, da slednje ne obstajajo. 

K navedenemu pa IP navaja še, da se v pretežnem delu ne strinja s pritožbenimi navedbami prosilca glede nedoločnosti in izvršljivosti izreka izpodbijane odločbe. Po mnenju IP je premalo določena za izvršljivost le navedba »podatek na 11. strani«, pri čemer je bil prosilec s posredovano odločbo seznanjen z dejstvom, na kaj se ta podatek nanaša.

1. Stroški postopka

Stranski udeleženec je po pooblaščencu priglasil naslednje stroške:

• nagrado za odgovor na pravno sredstvo (tar. št. 28, tč. 5 OT) v višini 114,75 evra;
• materialne stroške 2%;
• 22 % DDV na odvetniške storitve.

Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih ta zakon ne ureja, napoti na uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. ZUP za upravne postopke pred organi v prvem in drugem odstavku 53. člena določa, da smejo stranke v postopkih imeti pooblaščenca, ki jih zastopa v postopku, ter da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Za zastopanje pred organom se lahko pooblasti tudi odvetniška družba (drugi odstavek 54. člena ZUP). Stranski udeleženec je torej upravičen pooblastiti odvetnika, ta pa je za svoje delo v skladu s 114., 118. in 213. členom ZUP upravičen terjati plačilo.

Glede stranskega udeleženca, ki vstopi v postopek, ZUP v prvem odstavku 114. člena določa, da krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel, če pa je s svojim zahtevkom uspel, pa krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov.

IP ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru odločba prvostopenjskega organa odpravljena in nadomeščena z odločitvijo IP le v neznatnem delu. IP je tako odločil, da je prosilec dolžan povrniti stroške stranskemu udeležencu.

Pri izračunu stroškov stranskega udeleženca je IP upošteval peto točko tarifne številke 28 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)[21], ki jo je kot podlago za izračun stroškov navedel stranski udeleženec. OT določa vrednost točke v prvem odstavku 13. člena, in sicer znaša vrednost točke 0,459 evra, odgovor na pravno sredstvo pa je ovrednoten kot 250 točk Upoštevaje navedeno je tako IP izračunal vrednost odgovora na pravno sredstvo v višini 114,75 evra, 2,29 evra materialnih stroškov, kar upoštevaje še 22% DDV znaša skupaj 142,79 evra.

1. Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Sodba Upravnega sodišča št. I U 203/2015-17.

[2] Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 – odl. US, 63/13 - ZS-K, 33/14, 76/15 in 23/17.

[3] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17.

[4] Sodba Upravnega sodišča št. I U 203/2015-17.

[5] Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 1093/2006 z dne 19. 4. 2017.

[6] Uradni list EU, L št. 1 z dne 4. 1. 2003.

[7] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 454/2015 z dne 9. 7. 2015 in št. I U 250/2016-58 z dne 7. 9. 2016.

[8] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002.

[9] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32016L0943

[10] http://www.varstvo-konkurence.si/fileadmin/varstvo-konkurence.si/pageuploads/informacija_javnega_znacaja/Odlocba_306-43-2012-466-preciscena.pdf

[11] Agencija je pristojna za nadzor nad izvajanjem tega zakona ter 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prvi odstavek 12. člena ZPOmK-1).

[12]https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C125738E0034F2F0&db=kon_zak&mandat=IV

[13] Odločbe IP št. 090-109/2011/4, št. 090-111/2011/4 in št. 090-195/2011/4.

[14] Odločba organa št. 306-43/2012-466 z dne 10. 11. 2017.

[15] http://www.varstvo-konkurence.si/fileadmin/varstvo-konkurence.si/pageuploads/informacija_javnega_znacaja/Odlocba_306-43-2012-466-preciscena.pdf

[16] http://www.varstvo-konkurence.si/fileadmin/varstvo-konkurence.si/pageuploads/informacija_javnega_znacaja/Odlocba_306-43-2012-466-preciscena.pdf

[17] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[18] Npr. odločba IP št. 090-118/2011/4 in smiselno sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014.

[19] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[20] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17.

[21] Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18.