prosilec - Občina Log-Dragomer

POVZETEK:

Prosilec je od Organa zahteval spletni dostop do vseh avdio posnetkov sej občinskega sveta v mandatu 2014-2018. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj posameznikov glas vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. IP je pritožbo prosilca zavrnil, saj organ nima zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zaradi česar bi z razkritjem obravnavanih zvočnih posnetkov  prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov prisotnih na seji. Namreč glasovnih, jezikovnih in drugih govornih značilnosti, spremljajočih osebnostnih, vedenjskih in čustvenih značilnosti ter podobnih lastnosti javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev v konkretnem primeru ni mogoče razkriti javnosti niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako je IP zavrnil  zahtevani dostop do IJZ (elektronski dostop do posnetkov sej občinskega sveta na spletni strani Občine Log-Dragomer), česar pa ZDIJZ ne ureja.

ODLOČBA:

Številka: 090-98/2018/2
Datum: 23.5.2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 24.4.2018, zoper odločbo Občine Log-Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2018-2, z dne 23.4.2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 24.4. 2018 zoper odločbo Občine Log-Dragomer št. 090-18/2018-2, z dne 23.4.2018 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je v zahtevi z dne 3.4.2018 na organ naslovil zahtevo za spletni dostop do vseh avdio posnetkov sej občinskega sveta v mandatu 2014-2018. 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 0901-18/2018-2, z dne 23.4.2018. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in  ugotovil, da razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja. Organ je v nadaljevanju presojal, ali je glede avdio posnetkov vseh sej občinskega sveta v mandatu 2014 - 2018, ki jih je zahteval prosilec, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Ur. I. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Organ je tako sledil določbam 1.točke 6.člena ZVOP-1 in se opredelil do osebnih podatkov v zvočnih posnetkih. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj posameznikov glas vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. V obrazložitvi se je organ skliceval tudi na relevantne odločitve  Ustavnega sodišča  (odločbi št. Up-32/94 z dne 13.4.1995, OdlUS IV, 38). V nadaljnji obrazložitvi je organ pojasnil določbo 57.člena Poslovnika občinskega sveta Občine Log -Dragomer (uradni list RS št.55/2007; v nadaljevanju: poslovnik), ki določa, da se seje snema in da se zvočni posnetek objavi na spletnih straneh Občine-Log Dragomer, pri tem pa se je skliceval na določbo 5.odstavka 114.člena poslovnika, da se javnost dela lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov.
Dne 24.4.2018 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa 090-18/2018-2, z dne 23.4.2018, v kateri je navedel, da je zahteval spletni dostop (zaščiten z uporabniškim imenom in geslom) do avdio posnetkov javnih sej občinskega sveta, kjer razpravljajo in odločajo javno izvoljeni predstavniki javnosti in odločajo o javnih zadevah, da avdio posnetke potrebuje za opravljanje funkcije občinskega svetnika ter, da bi avdio posnetki sej občinskega sveta na podlagi 57. člena poslovnika morali biti javno dostopni na spletni strani. Obrazložitev, da se iz barve glasu lahko prepozna občinskega svetnika, je po mnenju prosilca absurdna, saj gre za izvoljenega predstavnika občinskega sveta.
Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter, da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-18/2018 -5 z dne 10.5.2018, poslal IP.
Glede pritožbenih navedb je organ pojasnil,  da je bil prosilec z dopisom števila 090-18/2018-3 z dne 23.4.2018 povabljen na vpogled in poslušanje sej občinskega sveta Občine Log-Dragomer za mandatno obdobje 2014 - 2018 v prostore Občine Log- Dragomer, v skladu s prvim odstavkom 60.člena poslovnika, ki pravi, da ima član sveta pravico vpogleda v vse spise in gradiva, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu s 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma ugotavlja, da je predmet zahteve in pritožbe prosilca spletni dostop do vseh avdio posnetkov sej občinskega sveta v mandatu 2014-2018.

IP bistvenih kršitev postopka na prvi stopnji ni ugotovil, poleg tega ni sporen obstoj zahtevanega dokumenta niti to, da gre za informacijo javnega značaja po splošni definiciji iz 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, oz. ali je podana katera od izjem iz prvega odstavka 6.člena ZDIJZ. 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tj. Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov je tudi za namene ZDIJZ dopustna le v skladu z ureditvijo varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, ki v 1. in 2. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko, neposredno ali posredno, identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnih podatkov, kamor glede na zgoraj ugotovljeno spadajo tudi zahtevani posnetki, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju , izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev.

IP pojasnjuje, da zvočni posnetki, poleg osnovnih osebnih podatkov posameznikov (ime in priimek, funkcija in delovno mesto) praviloma vsebujejo tudi druge osebne podatke, in sicer glasovne značilnosti prisotnih na seji - barva, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka itd. Ti podatki igrajo vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca. 

Zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in druge govorne značilnosti – hitrost govora, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezični vložki itd. Glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji - govorčeva osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušateljev, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (udeleženec seje in/ali govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).

Zgoraj opisani osebni podatki presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi opravljanjem javne funkcije v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji. Vsebina seje v konkretnem primeru načeloma ne bi bila varovana kategorija podatkov (zaradi česar bi bilo javnosti načeloma dopustno razkriti prepis oz. magnetogram zvočnega zapisa ali zapisnik seje), pač pa so varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa kaj je bilo povedano. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebi podatki nahajajo na vseh zvočnih zapisih sej občinskega sveta, organ pa, vsaj po določbah ZDIJZ ni dolžan izdelati prepisa (magnetograma), se prosilčevi zahtevi ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ.

Ker ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, je treba za ugotovitev, ali lahko v konkretnem primeru razkritje posnetkov privede do neupravičenega posega v zasebnost oseb, ki so na posnetkih, upoštevati tudi sodno prakso s tega področja (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38), kateri je že sledil tudi organ v izpodbijani odločbi . 

Seje  občinskega sveta so sicer javne, kar izhaja iz Poslovnika občinskega sveta Občine Log – Dragomer, toda dejstvo enkratne javnosti seje še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1 za nadaljnjo obdelavo (na primer razkritje javnosti) obravnavanih osebnih podatkov.V skladu z določbami ZVOP-1 morajo biti posamezniki v primeru snemanja občinskih sej predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. Snemanje sej organa je urejeno v 57. členu poslovnika, vendar pa določb poslovnika ni mogoče razumeti kot zadostne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja, kar bi predstavljalo kršitve določb ZVOP-1.

 
Na koncu IP še pojasnjuje, da po drugem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko vsak prosilec na zahtevo od organa pridobi informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis.  Iz navedenega tako izhaja, da prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja le v eni izmed oblik, ki jih ZDIJZ izrecno predvideva. V obravnavani zadevi je prosilec zahteval neposreden elektronski dostop do posnetkov sej občinskega sveta na spletni strani Občine Log-Dragomer, česar pa ZDIJZ ne ureja – povedano drugače, te pravice prosilcem ne daje. »Elektronskega zapisa«, kot enega izmed načinov seznanitve z zahtevano informacijo javnega značaja, namreč ni mogoče tolmačiti tako, da bi zajemal tudi neposreden elektronski dostop do spletne strani organa. Posredovanje »elektronskega zapisa« v smislu ZDIJZ se nanaša zgolj na posredovanje fizičnega nosilca podatkov ali posredovanje podatkov po elektronski pošti. Zahtevo in pritožbo prosilca je torej treba zavrniti tudi iz tega razloga.

Ker prosilec v zahtevi navaja, zakaj potrebuje zahtevane informacije in utemeljuje, da jih potrebuje za izvajanje svojih sistemskih nalog, IP dalje pripominja, da ZDIJZ ne uvaja nikakršnega razlikovanja glede na status posameznega prosilca oziroma upravičenca. V postopku po ZDIJZ je bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato navajanje razlogov prosilca za vložitev zahteve ni bilo ne potrebno in ne relevantno pri odločanju. Slednjemu tudi ni treba pravno utemeljevati, da želi pridobiti informacije na podlagi ZDIJZ ali da ima podlago za pridobitev v kakšnem drugem predpisu, prav tako mu ni treba pojasnjevati namena seznanitve. IP posledično ni presojal upravičenosti seznanitve do avdio posnetkov sej občinskega sveta  po drugi pravni podlagi (z vidika dejstva, da je prosilec tudi občinski svetnik). 

Glede na vse navedeno IP  zaključuje, da za razkritje obravnavanih osebnih podatkov na podlagi zahteve po ZDIJZ ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1. Namreč glasovnih, jezikovnih in drugih govornih značilnosti, spremljajočih osebnostnih, vedenjskih in čustvenih značilnosti ter podobnih lastnosti javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev v konkretnem primeru ni mogoče razkriti javnosti niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

Skladno z navedbami v prejšnjih točkah, se pritožba prosilca na podlagi prvega  odstavka 248. člena ZUP, zavrne, kot izhaja iz 1.točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska  pooblaščenka