prosilec - Občina Podvelka

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval več različnih dokumentov glede uporabe službenega vozila župana Občine Podvelka v zasebne namene. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-85/2018/2
Datum: 25.4.2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …..,, (v nadaljevanju prosilec), z dne 11.4.2018, zoper odločbo Občine Podvelka, Podvelka 13, 2363 Podvelka (v nadaljevanju organ) št. 090-0001/2018-4 (3/1), z dne 9.4.2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 11.4.2018 zoper odločbo Občine Podvelka št. 090-0001/2018-4 (3/1), z dne 9.4.2018 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je v zahtevi z dne 4.3.2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij naslednjih dokumentov: 
-    pogodbe  o  delu za župana  občine  Podvelka  (iz  katere je  razvidna  in odobrena pravica uporabe službenega vozila v zasebne namene);
-    pogodbe med Občino Podvelko in županom občine Podvelka, s katero je dovoljena uporaba službenega vozila občine županu v zasebne namene;
-    dokumentacijo oziroma pisno pojasnilo, ali je davčni zavezanec kot plačnik davkov in prispevkov izračunal, odtegnil in plačal davčno akontacijo od bonitet - uporabe službenega vozila v zasebne namene, za leto 2016 in leto 2017;
-    Pravilnik o uporabi službenih vozil občine Podvelka, s katerim je natančno opredeljena uporaba službenega vozila tako v službene kot zasebne namene.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-0001/2018-4 (3/1), z dne 9.4.2018. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in preveril, ali  je dostop do določenih zahtevanih podatkov potrebno zavrniti na podlagi katerega izmed enajstih zakonsko določenih razlogov iz prvega odstavka 6.člena ZDIJZ. V nadaljevanju je organ pojasnil, da ni zavrnil zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja, temveč je prosilcu ni mogel dati, saj z zahtevanimi podatki ne razpolaga, ker župan Občine Podvelka službenega vozila Občine Podvelka, Ford Kuga, ne uporablja v
zasebne namene. Organ je prosilca med drugim seznanil, da je področje uporabe službenega vozila urejeno na državni ravni ter da se za potrebe uporabe službenega vozila izpolnijo potni nalogi.
Dne 11.4.2018 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa 090-0001/2018-4 (3/1), z dne 9.4.2018, v kateri je navedel, da navedbe organa ne držijo in ne ustrezajo dejanskemu stanju. Po mnenju prosilca organ zanesljivo razpolaga s pogodbo o delu za župana Občine Podvelka ter da je župan občine Podvelka službeno vozilo občine Podvelka, Ford Kuga, v letih 2016 in 2017 uporabljal tudi v zasebne namene, za prevoz na delo in iz dela, kar naj bi nedvoumno in nesporno  predstavljalo uporabo službenega vozila v zasebne namene. Po mnenju prosilca gre za
nezakonito uporabo službenega vozila v zasebne namene, za kar prosilec domneva, da naj bi bilo razvidno tudi iz potnih nalogov, ki ji izpolnjuje Občina Podvelka ob uporabi (edinega) službenega vozila.
Prosilec se prav tako ne strinja z navedbo, da Občina Podvelka ne potrebuje svojega pravilnika, ki bi
urejal uporabo službenega vozila, ker je to urejeno na državni ravni in izdajajo le potne
naloge. Pri tem se sklicuje na javno dostopne akte FURS-a v povezavi z uporabo
službenega vozila v zasebne namene v občini Žužemberk in dopis senata Komisije za
preprečevanje korupcije, št. 06210-444/2012-26 02007, z dne 4. 10. 2012.
Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-001/2018-7, z dne 18.4.2018, poslal IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec je z zahtevo z dne 4.3.2018 zahteval več različnih dokumentov glede uporabe službenega vozila župana Občine Podvelka v zasebne namene. Organ je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil z izpodbijano odločbo, z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V obravnavanem primeru je temeljno vprašanje, ali organ sploh razpolaga z zahtevanimi dokumenti. 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da informacija izvira iz delovnega področja organa. Izkazan pa mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

V zvezi z navedenim IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. 

IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. 

Organ je že v izpodbijani odločbi navedel, da z zahtevanim dokumenti ne razpolaga, zato je prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil. 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-85/2018 z dne 24. 4. 2018. Organ je IP pojasnil, da ne razpolaga z nobenim od zahtevanih dokumentov, da je službeni avtomobil Ford Kuga v skupni uporabi, saj gre za edino službeno vozilo Občine Podvelka ter da se za potrebe uporabe vozila izpolni potni nalog. Posledično organ nima sprejetega nobenega pravilnika o uporabi službenega vozila. Županu se prav tako ne obračunava boniteta za uporabo službenega vozila v zasebne namene. Organ je še pojasnil, da župan Občine Podvelka opravlja funkcijo župana nepoklicno, kot to določa Zakon o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS), zato ne razpolaga s pogodbo o delu.  

IP je pregledal določbe veljavne zakonodaje in ugotovil, da ZLS v drugem in četrtem odstavku 34.a člena določa, da občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. ZLS v 42. členu še določa, da mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja določba prvega odstavka 41. člena zakona. Ravno tako so naloge, pravice in obveznosti župana določene v ZLS, zato IP ne dvomi v navedbe organa, da s pogodbo o delu za župana ne razpolaga.  

Glede obračunavanja bonitete za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene je IP ugotovil, da je ta določena z 39.členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2), po katerem je boniteta opredeljena kot vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Za ugotavljanje bonitete za uporabo osebnega vozila za privatne namene je pomembna predvsem zagotovitev (dodelitev) pravice do te uporabe. Ker po navedbah organa ta pravica ni dodeljena nikomur, saj gre za skupno uporabo službenega vozila, županu organ ne obračuna bonitete. Glede na navedeno IP ne dvomi, da organ ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi izkazovala, ali je davčni zavezanec kot plačnik davkov in prispevkov izračunal, odtegnil in plačal davčno akontacijo od bonitet  za uporabo službenega vozila v zasebne namene, za leto 2016 in leto 2017, posledično prav tako ne razpolaga s pravilnikom o uporabi službenega vozila, s katerim bi bila natančno opredeljena uporaba službenega vozila tako v službene kot zasebne namene.

Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP še dodaja, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil.  Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanec tako ni dolžan pripraviti pisnega pojasnila, ali je davčni zavezanec kot plačnik davkov in prispevkov izračunal, odtegnil in plačal davčno akontacijo od bonitet - uporabe službenega vozila v zasebne namene, za leto 2016 in leto 2017;

  
IP ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa glede uporabe osnovnih sredstev. Prav tako IP nima pristojnosti, da bi se opredelil do morebitne nezakonitosti uporabe službenega vozila v zasebne namene. Posledično so navedbe prosilca v tem delu za ta pritožbeni postopek brezpredmetne. 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska  pooblaščenka