prosilec - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

POVZETEK: 

Prosilec je od Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zahteval podatke o zalogah blaga, ki jih je organ pridobil v inšpekcijskem postopku od zavezanca. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev prvostopenjskega organa, da zahtevo prosilca delno zavrne, ker gre za poslovno skrivnost, pravilna. Posledično je IP pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-79/2018/7
Datum: 28. 5. 2018 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena, prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi…………………, zoper odločbo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2018/43 z dne 29. 3. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 9. 4. 2018 zoper 1. točko odločbe Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, št. 090-1/2018/43 z dne 29. 3. 2018, se zavrne.
2.    Pritožbi prosilca z dne 9. 4. 2018 zoper 2. točko odločbe Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, št. 090-1/2018/43 z dne 29. 3. 2018, se ugodi, in sicer tako, da se ta odpravi ter se odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
3.    Zahteva stranskega udeleženca, ………………za povrnitev stroškov pritoženega postopka se zavrne. 

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je pri organu dne 7. 3. 2018 vložil zahtevo za posredovanje podatkov o zalogah……….., ki jih je organ pridobil v inšpekcijskem postopku zoper …………………….

Organ je o zahtevi prosilca dne 29. 3. 2018 izdal odločbo št. 090-1/2018/43, s katero je zahtevo prosilca zavrnil ter mu naložil plačilo stroškov v višini 114, 24 EUR, ki jih je prosilec dolžan povrniti stranskemu udeležencu,………………….. V obrazložitvi organ povzema zahtevo prosilca in navaja, da je zahtevo posredoval stranskemu udeležencu, ……………..ki je dne 20. 3. 2018 priglasilo udeležbo v postopku. V odgovoru stranski udeleženec glede zahtevanih podatkov zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju po drugem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZGD-1) in se pri tem sklicuje na stališče Upravnega sodišča v zadevah I U250/16 in IU 599/2014. Organ bi po mnenju stranskega udeleženca ravnal protipravno, če bi prosilcu posredoval zahtevane podatke, saj bi z njimi razkril stanje, delovanje ali načrtovanje gospodarskega subjekta na trgu. Podatki v zvezi z zalogami izpolnjujejo obe merili za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju: in sicer potreba po varstvu je očitna ter bi z razkritjem nastala občutna škoda. Stranski udeleženec utemeljuje poslovno skrivnost s tem, da je iz stanja zalog mogoče razbrati kopico podatkov, ki se nanašajo na strategijo poslovanja, in sicer primeroma navaja:
-    Količine naročenih produktov s poslovnimi partnerji,
-    Obseg poslovanja z izbranimi poslovnimi partnerji,
-    Planirano prodajo na tržišču,
-    Variabilne in fiksne stroške skladiščenja družbe,
-    Logično strukturo nakupa in prodaje dobavitelja oz. prodajalca,
-    Obseg same prodaje na trgu, ipd.
Organ v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da je po preučitvi zadeve zahtevo prosilca zavrnil. Dokumenti iz inšpekcijskih postopkov načeloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, saj se nanašajo na delovno področje organa, organ z njimi razpolaga in so v materializirani obliki. Dostop do zahtevanih informacij se lahko zavrne le, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Prosilec je že v letu 2017 podal zahtevo za dostop do odločb, ki so bile v inšpekcijskem postopku št. U06103-3462/2016 izdane stranskemu udeležencu zaradi nedovoljene sestavine v izdelkih. Organ takrat stranskega udeleženca ni pritegnil v postopek, ampak je po lastni presoji iz posredovanih odločb izločil tiste podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju (tudi podatke o zalogah), prosilec pa se zoper takšno odločitev takrat ni pritožil. V konkretni zadevi prosilec izrecno zahteva zaloge …………, ki jih je stranski udeleženec predložil organu za potrebe inšpekcijskega postopka oktobra 2016. Organ je po vpogledu v inšpekcijski spis ugotovil, da dokument, ki vsebuje zahtevane podatke, obstaja, organ z njim nedvomno razpolaga in da gre za drug dokument (in ne za odločbo) kot v predhodnem postopku. Gre za izpis »pregled trenutne zaloge po skladiščih in identu« na dan 4. 10. 2016 in izpis zaloge po LOT-ih »Serijske številke« z dne 4. 10. 2016. Organ v nadaljevanju pojasnjuje, da ZGD-1 loči dva kriterija za obstoj poslovne skrivnosti in ugotavlja, da stranski udeleženec zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti po objektivne kriteriju. Za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Izhajajoč iz navedb stranskega udeleženca je organ ugotovil, da zaloge zagotovo odražajo določeno premoženjsko oz. finančno stanje podjetja, ki je povezano z njegovim poslovanjem. Zaloga podjetja v skupni vrednosti je v skladu z ZGD-1 del bilance podjetja ob koncu poslovnega leta in jo AJPES javno objavi na spletni strani, vendar gre pri tem za kumulativen podatek, iz katerega ni mogoče razbrati posamezne vrste in števila kosov blaga. Zahtevani podatki se sicer res nanašajo na preteklo obdobje v oktobru 2016 in le na zalogo spornih izdelkov (torej ne odražajo trenutnega stanja ……………in ne predstavljajo celotne zaloge), vendar organu ni znana podlaga za razkritje teh podatkov. Organ zato nima razloga, da ne bi sledil navedbam stranskega udeleženca, s katerimi ta utemeljuje poslovno skrivnost. Organ še meni, da z zavrnitvijo dostopa do podatkov o zalogah podjetja s spornimi izdelki ni prizadet javni interes, saj je inšpektor odredil umik pijače s sporno vsebino s trga v celoti in količina umaknjenih izdelkov nima nikakršnega vpliva na varnost potrošnikov. Organ je o stroških odločil na podlagi prvega odstavka 114. člena ZUP. Ker je v postopek vstopil stranki udeleženec, ki je s svojim zahtevkom uspel, je dolžan prosilec (na zahtevo katerega se je postopek začel) kriti njegove stroške. Posledično je organ prosilcu naložil plačilo stroškov udeležbe stranskega udeleženca v postopku. Pri tem je organ upošteval Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15, v nadaljevanju OT) in kot upravičene štel naslednje stroške: stroške priprave vloge v višini 200 točk in 2% materialnih stroškov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk ter pripadajoči DDV. Odvetniška točka znaša 0,459 EUR, torej znaša odvetniška storitev 91,80 EUR, materialni stroški znašajo 1,84 EUR, skupaj torej 93,64 EUR. DDV v višini 22% na znesek znaša 20,60 EUR, skupaj torej 114,24 EUR.

Zoper odločbo organa št. 090-1/2018/43 z dne 29. 3. 2018 (dalje izpodbijana odločba) je dne 9. 4. 2018 pritožbo, po elektronski pošti, vložil prosilec, ki je isto vlogo organu posredoval tudi po navadni pošti, 10.4. 2018. Zavrača argument stranskega udeleženca, da gre pri zahtevanih podatkih za poslovno skrivnost. Po njegovem z razkritjem podatka o zalogah iz oktobra 2016 ni mogoče ugotoviti današnjega stanja, delovanja in načrtovanja aktivnosti………….. Prosilec poudarja, da ga zanimajo izključno zaloge, ki jih je stranski udeleženec predložil organu in seveda ne druge zaloge njegovih produktov. Ne strinja se, da bi z razkritjem nastala občutna škoda in meni, da iz teh podatkov ni mogoče razbrati količine naročenih produktov s poslovnimi partnerji, obsega poslovanja, planirane prodaje, stroškov skladiščenja, strukture nakupa in prodaje dobavitelja oz. prodajalca in obsega same prodaje na trgu, kot zatrjuje stranski udeleženec. Poudarja, da podatke potrebuje za potrebe odškodninskega zahtevka oz. tožbe iz naslova nelojalne konkurence. Poudarja, da je stranski udeleženec prodajal blago z nedovoljenimi sestavinami in to kljub jasni prepovedi. Po njegovem mnenju je stranski udeleženec tudi po odločbi organa o umiku spornega blaga iz prometa oktobra 2016 prodal…………………. Vprašanje, ki zanima prosilca, je če je …………..Uradu za varno hrano oktobra 2016 predložilo resnične zaloge blaga z nedovoljenimi sestavinami. Dodaja še, da je nelojalna konkurenca v gospodarskem pravu zavajajoča poslovna praksa, ki povzroča škodo drugim podjetjem in potrošnikom. Citira Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, 63a. člen in poudarja, da je takšno ravnanje v Republiki Sloveniji prepovedano. Prosilec zavrača tudi plačilo stroškov postopka in organ še enkrat poziva, naj mu posreduje zahtevane podatke.  

Pritožbo prosilca je organ dne 13. 4. 2018, s spremnim dopisom št. U090-1/2018/52 in pripadajočo dokumentacijo zadeve, odstopil v reševanje IP, kot dopustno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

IP je, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP, z vloženo pritožbo seznanil …………….- stranskega udeleženca in mu pritožbo prosilca poslal v izjasnitev. Odgovor stranskega udeleženca je IP prejel dne 15. 5. 2018. Ta predlaga, da IP pritožbo prosilca zavrže, podredno pa, da jo zavrne ter hkrati prosilcu naloži povračilo stroškov postopka v korist stranskega udeleženca. Navaja, da iz dopisa prosilca ne izhaja, da gre za pritožbo zoper odločbo št. 090-1/2018/43, saj v dopisu predmetna odločba ni omenjena, ne z datumom, ne z opravilno številko, ne drugače. Dalje iz vloge prosilca prav tako ne izhaja zahtevek po razveljavitvi odločbe št. 090-1/2018/43 z dne 29. 3. 2018. Meni, da je organ vlogo prosilca napačno obravnaval kot pritožbo zoper odločbo in bi jo moral obravnavati kot (novo) zahtevo, s katero pa je prosilec ponovno zahteval iste podatke. Vloga prosilca namreč ne zadosti 238. členu ZUP, ker ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Posledično predlaga, naj IP vlogo prosilca zavrže. Podredno se stranski udeleženec opredeljuje tudi do vsebine navedb prosilca, v smislu odgovora na pritožbo. Vztraja pri vsem, kar je že navedel v postopku izdaje izpodbijane odločbe (da gre za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju in da sta izpolnjena oba pogoja – tako pogoj očitnosti kot pogoj nastanka občutne škode). Navaja, da podatki o …………….izpolnjujejo obe merili, in sicer, da je potreba po varstvu očitna ter da bi z razkritjem nastala občutna škoda. Potreba po varstvu je očitna, saj je nekaj povsem običajnega, da poslovni subjekti svojih zalog ne želijo javno objaviti, oziroma je povsem običajno, da jih smatrajo za poslovne skrivnosti. Izpolnjeno je tudi drugo merilo, in sicer da bi …………….z razkritjem nastala občutna škoda, saj bi konkurenti družbe pridobili podatke o zalogah družbe in bi lahko ugotovili poslovno strategijo družbe za delovanje na trgu ter bi lahko usmerili svoje aktivnosti na trgu proti ………………seveda v okviru dovoljenega konkurenčnega boja za tržni delež, vendar bi do teh podatkov prišli na nedovoljen način, saj bi jih organ odločanja razkril kljub temu, da so poslovne skrivnosti, ki jih ZDIJZ določa kot izjeme. Meni, da je stališče organa v izpodbijani odločbi, da gre pri zahtevanih podatkih za poslovno skrivnost, pravilno in predlaga, da IP pritožbo prosilca zavrže, podredno pa, da jo zavrne. Predlaga še, da IP v obeh primerih prosilcu naloži povrnitev stroškov postopka stranskega udeleženca na prvi in drugu stopnji ter priglaša naslednje stroške: priprava vloge – 200 točk, izdatki za stranko – 150 točk, materialni stroški v višini 2 % - 12 točk in 22 % pripadajoči DDV.

Pritožba je delno utemeljena. 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker stranski udeleženec v odgovoru z dne 9. 5. 2018 navaja, da vloga prosilca nima vseh obveznih sestavin pritožbe in da je ni mogoče obravnavati, posledično pa bi jo IP moral zavreči, se IP najprej opredeljuje do tega vprašanja. Ker vloga prosilca z dne 9. 4. 2018 dejansko ne vsebuje vseh obveznih sestavin pritožbe, ki jih določa 238. člen ZUP (manjka številka odločbe, ki se izpodbija in navedba organa, ki je odločbo izdal), bi moral organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe, izhajajoč iz predmetnega člena v povezavi s 67. členom ZUP, prosilca pozvati na dopolnitev pritožbe. Prvi odstavek 67. člena ZUP namreč določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Ker je organ vlogo prosilca vsebinsko obravnaval ne glede na to, da ta ni vsebovala vseh obveznih zakonskih sestavin, pred tem pa ga ni pozval na dopolnitev vloge, je bistveno kršil pravila postopka. V skladu z določbo prvega odstavka 251. člena je te pomanjkljivosti postopka odpravil IP tako, da je dopolnil postopek in prosilca, s pozivom z dne 23. 5. 2018, pozval na dopolnitev vloge. Odgovor prosilca je IP prejel dne 25. 5. 2018. V vlogi (ki jo je opredelil kot pritožbo) je prosilec dopolnil vlogo z dne 9. 4. 2018 na način, da je izrecno navedel, katero odločbo izpodbija ( št. 090-1/2018/43 z dne 29. 3. 2018) in organ, ki je odločbo izdal (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin). Ob tem je še enkrat povzel navedbe, ki jih je navedel že v vlogi z dne 9. 4. 2018. IP ugotavlja, da tako dopolnjena pritožba prosilca vsebuje vse zakonske sestavine in je zrela za meritorno obravnavo.

V nadaljevanju se je IP tako nadalje opredelil do vprašanja, ali zahtevane informacije, predstavljajo poslovno skrivnost in s tem izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na kar se sklicuje organ v izpodbijani odločbi in pri čemer vztraja stranski udeleženec. V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali podatki o zalogah določenega blaga pri stranskem udeležencu, ki jih je organ pridobil v inšpekcijskem postopku U06103-3462/2016, predstavljajo poslovno skrivnost po t.i. objektivnem kriteriju v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1. Ta pravi, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Dokazno breme je na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje. 

Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu predmetnih podatkov očitna, kar pomeni, da je dejstvo, da je nek podatek zaupen že po svoji vsebini, jasno tudi povprečni osebi. Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002). Gre torej za podatke, katerih sporočanje neupravičeni osebi bi občutno škodilo konkurenčnemu položaju družbe.

IP se strinja z ugotovitvijo organa, da je stranski udeleženec izkazal, da bi bila z razkritjem zahtevanih podatkov ogrožena njegova konkurenčna prednost in da bi mu zaradi razkritja nastala občutna škoda in se v tem delu, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na ugotovitve organa v izpodbijani odločbi. Tudi po oceni IP so podatki o stanju zalog (tudi v preteklem obdobju) podatki, ki imajo za gospodarski subjekt ekonomsko vrednost, ker kažejo na obseg njegovega poslovanja, odnose z dobavitelji, način njegove notranje organizacije in nenazadnje, na njegovo finančno stanje, saj tudi zaloge predstavljajo obliko premoženja družbe. Pri podatkih o zalogah blaga gre ob tem za podatke, ki se uporabljajo izključno v okviru internega poslovanja družbe, za spremljanje njenega poslovanja na trgu in za učinkovito načrtovanje dejavnosti v prihodnje. Gre za podatke, za katere je vsaki povprečni osebi jasno, da imajo za družbo določeno gospodarsko vrednost, ki jo lahko tisti, ki s z njimi neupravičeno seznani, izkoristi v svojo korist in v škodo družbe. Posledično gre zaključiti, da bi z njihovim razkritjem stranskemu udeležencu nastala občutna škoda. IP je v nadaljevanju preveril še, ali gre za podatke, ki so javni že po zakonu, zaradi česar v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost. Ugotovil je, da zakonske podlage, ki bi določala, da so ti podatki javni, ni, pri čemer je IP sledil obrazložitvi organa, da z zavrnitvijo dostopa do podatkov o zalogah podjetja s spornimi izdelki ni prizadet javni interes, saj je inšpektor odredil umik pijače s sporno vsebino s trga v celoti in količina umaknjenih izdelkov nima nikakršnega vpliva na varnost potrošnikov. Posledično teh podatkov ni mogoče šteti kot podatkov o kršitvi zakona, na kar se sicer sklicuje prosilec, in ne gre za podatke, ki v skladu z določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je bila odločitev organa, da je podana izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP pritožbo prosilca zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede stroškov postopka je IP ugotovil, da odločitev organa v izpodbijani odločbi ni pravilna. Organ je svojo odločitev v izpodbijani odločbi oprl na  prvi odstavek 114. člena ZUP, pri čemer je spregledal, da se v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ZUP uporablja subsidiarno, le za tista  vprašanja, ki v ZDIJZ niso izrecno urejena (tako določa drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Glede stroškov postopka pa se je februarja 2018 pričela uporabljati novela ZDIJZ-F , ki v a26.a členu določa, da v postopku po ZDIJZ, v primeru, če je udeleženih več strank, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe ugodil in v tem delu izpodbijano odločbo odpravil ter odločil, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe, je IP posledično zavrnil tudi zahtevo stranskega udeleženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka