Reporter Media d.o.o - Ministrstvo z za izobraževanje, znanost in šport

POVZETEK:

Organ je v odgovoru na novinarsko vprašanje zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega podatka zaradi varstva osebnih podatkov, torej na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper zavrnilni odgovor organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se vprašanje nanaša na osebne podatke, za razkritje katerih ni podana pravna podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-78/2018/5
Datum:  26. 4. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – Odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ....novinarja tednika Reporter, Reporter Media d.o.o., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana - Polje (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 3. 2018, zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cest a 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 15. 3. 2018, v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 29. 3. 2018 zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 15. 3. 2018 se zavrne.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je 13. 3. 2018 zaprosil organ za odgovor na vprašanje, kako se je zaključil postopek, torej kakšen je bil sklep/odločba organa glede (ne)priznavanja izobraževanja … Navedel je tudi, da gre pri podatku, za katerega je zaprosil, sicer za osebni podatek, ki načeloma ni javen, vendar ZDIJZ določa izjemo, če gre za podatke povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. ... Če do tega podatka ni bil upravičen, ker ni izpolnjeval pogojev, gre pri pojasnilu, kako se je zaključila zadeva, za informacijo javnega značaja. Če ni bil upravičen do …, to pomeni, da je več let neopravičeno prejemal …. Šlo bi torej za protipravno pridobivanje javnih sredstev v vlogi javnega uslužbenca.

Organ je v odgovoru z dne 15. 3. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor) navedel, da gre za osebni podatek, kot navaja že prosilec sam. ZDIJZ sicer v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, vendar v konkretnem primeru zahtevane informacije niso neposredno povezane s porabo javnih sredstev.

Prosilec je zoper zavrnilni odgovor organa vložil pritožbo z dne 29. 3. 2018, v kateri med drugim povzema svojo zahtevo, v kateri je organu pojasnil, zakaj je zahtevani podatek relevanten. Gre sicer za osebni podatek, vendar je ta povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar je bil imenovani do leta ... Če je organ namreč ugotovil, da …. Po mnenju prosilca bi torej šlo za protipravno porabo javnih sredstev. Citiral je tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, za katero meni, da je jasna, zato se ne strinja z argumentom organa, da zahtevane informacije »niso neposredno povezane s porabo javnih sredstev«. Po njegovem mnenju gre za javno vprašanje porabe javnih sredstev, ali so bila porabljena utemeljeno ali pa ne (kar je razvidno iz odločbe organa).

Organ je z dopisom št. 091-2/2018/2 z dne 13. 4. 2018 odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje IP. Pritožbi je priložil vprašanje novinarja in izpodbijani odgovor organa. Navedel je tudi, da je bilo v konkretnem primeru vprašanje novinarja povezano s postopkom ugotavljanja enakovrednosti v tujini pridobljenega izobraževanja za namen zaposlovanja za konkretno izpostavljeno osebo. Glede na dejstvo, da tudi sam prosilec navaja, da je bil imenovani …, organ meni, da odločitev v navedeni zadevi, ki je bila sprejeta …, ne more biti povezana z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj imenovani v letu …, ko je nastal podatek, ni bil več javni uslužbenec. Podatek o odločitvi v predmetnem postopku tako ni povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in ne predstavlja izjeme po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ tudi sicer meni, da zahtevan podatek o odločitvi v postopku ugotavljanja enakovrednosti v tujini pridobljenega izobraževanja s slovenskim izobraževanjem za namen zaposlitve sam po sebi ni neposredno povezan s porabo javnih sredstev. Dejstvo, da je bilo za posameznika v postopku ugotavljanja enakovrednosti ugotovljeno, da je njegovo v tujini pridobljeno izobraževanje enakovredno s slovenskim izobraževanjem in da lahko uporablja tudi slovenski …, še ne pomeni, da je ta … povezan z (dodatno) porabo javnih sredstev, tudi če je le-ta bil zaposlen v javnem sektorju. Do porabe javnih sredstev namreč pride le v primeru, da je posameznik ta … uveljavljal pri določitvi plače ob morebitni zaposlitvi v javnem sektorju, ali če je bil … pogoj za zasedbo delovnega mesta.

Na poziv IP št. 090-78/2018/2 z dne 18. 4. 2018 je organ, v skladu z devetim odstavkom 45. člena Zmed, posredoval IP odločbo št. 60121-1192/2005-MVZT/131 …

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. 

IP uvodoma pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed). 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.
IP pojasnjuje še, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej zavrnilni odgovor organa z dne 15. 3. 2018 šteje kot zavrnilna odločba. Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:
 -    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in
-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

Kot že navedeno, je prosilec zahteval dostop do podatkov o tem, kako se je zaključil postopek, torej kakšen je bil sklep/odločba organa glede (ne)priznavanja izobraževanja oziroma … določeni osebi. Glede na to, da ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da ni sporen obstoj dokumenta z zahtevanimi podatki, se je IP ukvarjal s vprašanjem, ali je podana izjema varstva osebnih podatkov. Organ je namreč prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) . ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1, in sicer je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko 6. člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1.

Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je torej potrebno ugotoviti: 
-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in 
-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. 

Podatek o odločitvi organa v zaključenem postopku o priznanju izobraževanja določeni osebi nedvomno ustreza definiciji osebnega podatka po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1. V skladu z zgoraj navedenim je torej prvi pogoj izpolnjen, nadalje pa je treba ugotoviti, ali za razkritje tega podatka javnosti (tudi prosilcu po ZDIJZ) obstaja zakonska podlaga. 
Prosilec se v utemeljitev razkritja zahtevanega podatka sklicuje na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa IP ugotavlja, da razkritja predmetnega podatka v obravnavanem primeru ni mogoče utemeljiti na pravni podlagi, da gre za podatke o porabi javnih sredstev oziroma za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. 

V obravnavanem primeru je namreč zahtevan podatek, ki izhaja iz postopka organa za vrednotenje izobraževanja določene osebe na podlagi Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja  ob upoštevanju …. Izhajajoč iz citiranih predpisov je treba ugotoviti, da lahko predlog za vrednotenje in priznavanje izobraževanja poda kdorkoli, ne le javni uslužbenci. Na tem temelji logičen zaključek, da imenovani posameznik v postopku, v katerem je nastal zahtevani podatek, ni nastopal v vlogi javnega uslužbenca, torej v zvezi z opravljanjem del in nalog zaposlenega v javnem sektorju. Prav tako imenovani nikoli ni bil zaposlen pri organu, organ pa s podatki o tem, ali se je za delovno mesto imenovanega pri delodajalcu v javnem sektorju, kjer je ta bil zaposlen, zahtevala izobrazba, katere veljavnost se je vrednotila v postopku, ki ga je vodil organ, ne razpolaga, za potrebe postopka po Zmed pa si jih tudi ni dolžan pridobiti. Posledično ni mogoče zaključiti, da je informacija, ki jo zahteva prosilec, v neposredni zvezi z delovnim razmerjem imenovanega kot javnega uslužbenca. IP ob tem še dodaja, da mora s podatki o tem, kakšni pogoji so bili zahtevani za zasedbo delovnega mesta imenovanega v javnem sektorju, razpolagati organ, pri katerem je ta zasedal delovno mesto, ta organ pa mora razpolagati tudi z dokazili, da je imenovani te pogoje (torej tudi glede izobrazbe) dejansko izpolnjeval. Za te podatke se torej lahko prosilec obrne na bivšega delodajalca imenovanega, kar je po navedbah prosilca ...

Iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, tudi ni mogoče slediti zatrjevanju prosilca, da gre pri zahtevani informaciji za podatek, ki je neposredno povezan s porabo javnih sredstev. Organ namreč s podatkom o tem, ali je imenovani prejemal …, ne razpolaga, za potrebe postopka po Zmed pa si ga tudi ni dolžan pridobiti. Tudi v primeru, če je imenovani takšen … prejemal, pa je izhajajoč iz prakse IP in sodne prakse podatek o porabi javnih sredstev le informacija o tem, ali je posameznik … iz javnih sredstev prejemal, iz kakšnega naslova in v kakšni višini. Ker gre pri določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ za izjemo od izjem, jo je namreč treba razlagati restriktivno. IP ob tem še dodaja, da se predmetna določba sicer nanaša na podatke o porabi javnih sredstev, kar bi v obravnavanem primeru pomenilo podatke o morebitnem izplačilu zneska iz javnih sredstev iz naslova …, vendar ta podatek ni predmet zahteve prosilca. Citirane zakonske določbe pa ni mogoče razlagati tako široko, da sem sodijo katerikoli (osebni) podatki, ki se nanašajo na prejemnika javnih sredstev, pri čemer v obravnavanem primeru niti ni mogoče zagotovo trditi, da je do porabe javnih sredstev iz …  sploh prišlo, ne glede na dejstvo, da je bil imenovani v preteklosti javni uslužbenec. Ob tem je potrebno poudariti, da … ne pripada javnim uslužbencem avtomatsko s pridobitvijo …. Kot izhaja iz Zakona o sistemu plač v javnem sektorju  in Kolektivne pogodbe za javni sektor  pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena z … v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je … pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo. Organ je tako po mnenju IP pravilno ocenil, da pri podatku o odločitvi v postopku o priznanju izobraževanja določeni osebi ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki bi jih lahko posredoval prosilcu na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP v zvezi s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ še poudarja, da je treba pri razlagi te določbe izhajati iz njenega namena. Določba namreč predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, sicer predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, vendar glede na namen ZDIJZ, ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti osebni podatki prosto dostopni javnosti. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. IP ugotavlja, da je namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki  vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je že v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec oziroma javni funkcionar na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi Ustavno sodišče. 

IP je tako ugotovil, da podatek, ki ga v obravnavanem primeru zahteva prosilec, ni neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevani podatek se namreč neposredno ne nanaša na izvajanje delovnih nalog javnega uslužbenca, niti ne gre za vprašanje pravilnosti in zakonitosti dela organa, prav tako pa podatki niso povezani z vprašanjem izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta pri organu, pri zahtevanem podatku pa tudi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, zato je pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe in sklepa na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka