prosilec - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
+ -Številka: 090-73/2018
Kategorije: Razno
POVZETEK:
IP ni ugodil pritožbi predlagatelja zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo. V pritožbenem postopku je namreč ugotovil, da je predlagatelj predlog za obnovo vložil prepozno.
ODLOČBA:
Številka: 090-73/2018/9
Datum: 30. 5. 2018
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena v povezavi z 259. in 271. členom ter 9. točko 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….(v nadaljevanju predlagatelj) z dne 30. 3. 2018, zoper sklep Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ, št. U090-1/2018/37 z dne 19. 3. 2018, v zadevi predloga obnove postopka v zvezi z odločbo organa št. U061-1/2018/7 naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba predlagatelja z dne 22. 2. 2018 zoper sklep Uprave RS za varno hrano št. U090-1/2018/37 z dne 19. 3. 2018 se zavrne.
2. Zahteva predlagatelja za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Predlagatelj je pri organu dne 23. 2. 2018 vložil predlog za obnovo postopka zoper odločbo št. UO61-1/2018/7 o posredovanju podatkov javnega značaja na zahtevo prosilca ………….. Navaja, da v postopku odločanja o zahtevi za posredovanje informacije javnega značaja ni imel položaja stranke, organ pa ga o vodenju postopka ni obvestil in mu ni omogočil, da se o zahtevi prosilca izjasni in poda svoje stališče. Odločba predlagatelju tudi ni bila vročena, za postopek pa je izvedel iz dopisa organa z dne 24. 1. 2018. Predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, ker bi v postopku moral biti udeležen kot stranka, saj več kot očitno izkazuje pravni interes v tem postopku, in sicer vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP. Njegov pravni interes je podan, saj so bili v postopku dostopa do informacij javnega značaja posredovani podatki, ki so poslovne skrivnosti družbe in kot taki veljajo za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Meni, da bi organ moral prosilčevo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja zavrniti, in sicer zaradi varstva poslovne skrivnosti. Utemeljuje, da gre za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, pri čemer se opredeljuje do vsakega posamičnega dokumenta, ki je bil posredovan prosilcu in razloguje, zakaj ta predstavlja poslovno skrivnost. Organ je po mnenju predlagatelja napačno presodil izjemo in je prosilcu neupravičeno omogočil dostop do teh informacij. Glede na vse navedeno je predlagatelj organu predlagal, da začne obnovo postopka ter v obnovljenem postopku skladno z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ s pisno odločbo zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja v celoti zavrne ter prosilcu naloži povrnitev stroškov zastopanja predlagatelja.
Organ je o predlogu za obnovo postopka odločil s sklepom št. U090-1/2018/37 z dne 19. 3. 2018, in sicer je sklep zavrgel. V obrazložitvi navaja, da je prosilec julija in avgusta 2017 vložil zahtevo za posredovanje določenih dokumentov iz zadeve inšpekcijskega postopka, ki je bil septembra 2016 uvedel zoper zavezanca …………….zaradi nedovoljene sestavine gardenije v pijačah, ki jih trži omenjena družba. Organ ………….ni pozval k priglasitvi v postopek, ker so po ZDIJZ dokumenti iz inšpekcijskega spisa javni in družba kot stranski udeleženec ne bi mogla vplivali na izid postopka. Organ je prosilcu na podlagi ZDIJZ dne 21. 7. 2017 in 4. 9. 2017 po elektronski pošti posredoval dokumente, z izvedenim delnim dostopom. Iz dokumentov je organ izločil izjeme po 6. členu ZDIJZ (varovane osebne podatke in podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost, kot so stanje zalog v skladišču in recepture). Prosilec se je takrat s tem strinjal. Vsi dokumenti so se nanašali na pravnomočno zaključen postopek. Med zahtevanimi dokumenti ni bilo nobenih dokumentov, ki bi bili označeni kot poslovna skrivnost. Predlagatelj je dne 16. 1. 2018 na organ naslovil dopis, v katerem taksativno našteva posredovane dokumente iz inšpekcijske zadeve št. U06103-3462/2016 in sprašuje, na kakšni pravni podlagi je organ te dokumente posredoval prosilcu. Navaja, da po njegovem mnenju to niso informacije javnega značaja, ampak dokumenti v celoti predstavljajo poslovno skrivnost, poleg tega pa prosilec tudi ni stranka postopka s pravico do vpogleda v spis. Organ je dne 24. 1. 2018 predlagatelju odgovoril na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP in mu pojasnil, da prosilcu posredovani dokumenti iz inšpekcijskega spisa so informacije javnega značaja, ki jih lahko pridobi vsakdo ne glede na status stranke v postopku. Podatki o kršitvah zakonodaje ne morejo biti poslovna skrivnost, še posebej pa ne tisti dokumenti, ki jih je ustvaril organ. Predlagatelj je nato dne 23. 2. 2018 vložil predlog za obnovo postopka, na podlagi 9. točke 260. člena ZUP. Organ je predlog zavrgel, na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP, ker ne izpolnjuje formalnih pogojev za uvedbo obnove, ker je vložen prepozno, poleg tega pa predlagatelj ni izkazal pravnega interesa. V 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP je določen najdaljši subjektivni rok (en mesec) za vložitev predloga za obnovo postopka v primeru, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku, možnost udeležbe v postopku ni bila dana. Ta enomesečni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljševati. V citirani zakonski določbi je določeno, da ta rok začne teči z dnem, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana. Zakon ob tem ne navaja, da bi moral biti predlagatelj podrobneje seznanjen z vsebino odločbe, ampak za začetek roka določa dan, ko se je predlagatelj seznanil z dejstvom, da je bila odločba izdana in da torej obstaja. V konkretni zadevi je organ prosilcu ugodil, ZDIJZ pa v tem primeru ne določa izdaje odločbe, ampak se o tem sestavi uradni zaznamek. Organ ima v evidenci dokumentarnega gradiva shranjeni elektronski sporočili z dne 21. 7. 2017 in z dne 4. 9. 2017, v katerih je prosilcu posredoval zahtevane informacije javnega značaja, kar smiselno predstavlja izdajo odločbe oz. odločitev organa o zadevi. Dalje organ pojasnjuje, da dopis predlagatelja z dne 16. 1. 2018, sestavljen kot »prošnja za posredovanje podatkov«, dokazuje, da je bil predlagatelj že ob sestavi dopisa seznanjen, da prosilec razpolaga z dokumenti, ki so bili predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V tem dopisu predlagatelj izrecno nasprotuje temu, da so predmetne listine informacija javnega značaja. Predlagatelj nadalje v dopisu pove, da ga je o razpolaganju prosilca z naštetimi dokumenti obvestil poslovni partner, ki je že 19. 12. 2017 prejel vse dokumente od odvetniške družbe, ki zastopa prosilca. Pri tem predlagatelj sicer ne navaja datuma, kdaj ga je pogodbeni partner o tem obvestil, vsekakor pa je bilo to pred 16. 1. 2018, ko je bil sestavljen omenjeni dopis predlagatelja. Zato je treba šteti, da je začel enomesečni subjektivni rok teči od dneva, ko je predlagatelj izvedel, da so bile listine iz inšpekcijskega spisa posredovane prosilcu, oziroma najkasneje od datuma sestave dopisa, to je 16. 1. 2018. Organ se ob tem sklicuje tudi na sodno prakso, in sicer navaja sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 187/2010. Ker je predlagatelj predlog za obnovo postopka vložil 23. 2. 2018, to je po izteku enega meseca od dne, ko je bilo v postopku ugotovljeno, da je že vedel za razpolaganje z dokumenti prosilca, je organ odločil, da je vloženi predlog prepozen. Organ nadalje še dodaja, da čeprav je predlog prepozen in ga je posledično treba zavreči, pa je presojal tudi predlagateljev pravni interes za obnovo postopka. Skliceval se je na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 1416/2006 z dne 14. 2. 2007, po kateri se obnova postopka ne dovoli (tudi če os izpolnjeni formalni pogoji), če predlagatelj nima pravnega interesa za obnovo, torej tedaj, ko si z odločanjem v obnovljenem postopku ne more izboljšati položaja. Po mnenju organa gre za takšno situacijo tudi v obravnavanem primeru, ker odločba v obnovljenem postopku ne bi mogla vplivati na to, da so bili prosilcu zahtevani dokumenti že posredovani. V zvezi z vsebino predloga za obnovo organ navaja, da se mu sicer v ta del ne bi bilo treba spuščati, ker je predlog treba zavreči že iz formalnih razlogov, kljub temu pa pojasnjuje, da tudi če bi predlagatelj bil vključen v postopek odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, njegova izjava v konkretnem primeru ne bi mogla vplivati na izid postopka, ker gre za informacije iz inšpekcijskega spisa, ki so po zakonu javne. Poleg tega predlagatelj zatrjuje poslovno skrivnost zgolj po objektivnem kriteriju, pri čemer (občutne) škode ne konkretizira in ne navaja, kako je razkritje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Pri tem je po mnenju organa predlagatelj v celoti spregledal dejstvo, da se stanje in aktivnosti v posredovanih dokumentih nanašajo zgolj na odpravo nepravilnosti po odločbi inšpektorja, in torej na vzpostavitev zakonitega stanja, in še to na preteklo obdobje, ki ne odraža trenutnega stanja predlagatelja, da bi lahko v času razkritja dokumentov vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Te aktivnosti so torej potekale zaradi odprave nezakonitega stanja in niso predstavljale predlagateljevih poslovnih načrtov in strategij v okviru rednega poslovanja, da bi lahko pomenile poslovne skrivnosti. V konkretnem primeru gre le za podatke, ki so nastali na podlagi izvrševanja ukrepov po odločbi inšpektorja. Pri razkritju aktivnosti v zvezi z umikom izdelkov s prepovedano snovjo, kot jih sam imenuje predlagatelj, organ izpostavlja tudi javni interes, ki v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od izjem. Na področju zagotavljanja varne hrane je javni interes močno izražen in prevlada nad interesom drugih oseb po omejitve dostopa ne glede na izjeme, organ pa je k obveščanju javnosti o tveganjih in nevarnostih na področju varne hrane zavezan ne le po ZDIJZ, ampak tudi po področni zakonodaji (65. In 178. B člen Zakona o kmetijstvu, 10 in 50. člen Uredbe ES 178/2002, 1b. točka 1. člena in 7. člen Uredbe ES 882/2004. Glede stroškov postopka je organ odločil, da bremenijo predlagatelja, drugi stroški v postopku pa niso nastali.
Zoper sklep organa o zavrženju predloga za obnovo postopka št. U090-1/2018/37 z dne 19. 3. 2018 je predlagatelj dne 4. 4. 2018 pri organu vložil pritožbo. Ne strinja se, da je subjektivni rok za vložitev tekel od dne, ko je bil seznanjen s tem, da prosilec razpolaga z listinami, zato meni, da je njegov predlog pravočasen, organ pa ga je neupravičeno zavrgel. Dodaja, da je bil sicer seznanjen, da so določene listine, ki se nahajajo v posesti prosilca, tudi v spisni dokumentaciji inšpekcijskega postopka, vendar ni vedel, na kakšen način jih je ta pridobil in ali jih je pridobil iz inšpekcijske zadeve. Zgolj dejstvo, da prosilec poseduje navedene listine, po njegovem ne dokazuje, da je bil predlagatelj seznanjen z odločbo organa v zvezi s posredovanjem informacij javnega značaja. Navaja, da se je z omenjeno odločbo seznanil šele dne 24. 1. 2018, ko je prejel odgovor na svoj dopis z dne 16. 1. 2018, v katerem organ navaja, da je dokumente, navedene v »Prošnji za posredovanje podatkov« na podlagi ZDIJZ posredoval prosilcu dne 21. 7. 2017 in 4. 9. 2017. Ob tem še dodaja, da je bila odločitev organa ustna in ne pisna, zaradi česar je objektivno nemogoče, da bi bil predlagatelj z odločbo seznanjen preden je bil o tem obveščen s strani naslovnega organa. Predlagatelj se tudi ne strinja z razlogovanjem organa, da za obnovo postopka ni izkazal pravnega interesa. Meni, da bi moral sodelovati v postopku posredovanja informacij javnega značaja kot stranski udeleženec, saj ima več kot očitno izkazan pravni interes v tem postopku, in sicer vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP. Njegov pravni interes je podan, saj so bili v postopku po ZDIJZ posredovani podatki, ki so poslovna skrivnost družbe in veljajo za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem se predlagatelj sklicuje na že podane navedbe v predlogu za obnovo postopka.
Pritožbo predlagatelja je organ dne 11. 4. 2018, kot dopustno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v reševanje IP.
IP je dne 26. 4. 2018, s pozivom št. 090-73/2018, v postopek pozval prosilca, ki so mu bile v postopku, katerega obnova se predlaga (št. U061-1/2018/7), posredovane informacije javnega značaja in mu omogočil vključitev v postopek kot stranskemu udeležencu.
Prosilec je na poziv odgovoril dne 8. 5. 2018 in navedel, da želi v pritožbeni postopek vstopiti kot stranski udeleženec. Opredelil se je do navedb predlagatelja in pojasnil, da je poslovnega partnerja predlagatelja, …………….., o dokaznem gradivu obvestil preko svoje odvetniške pisarne (laboratorijske analize, odločbe,..) in jim ga tudi posredoval po mailu 15. 12. 2017. V odškodninskem zahtevku sicer ni navedel, da je dokazno gradivo pridobil od organa, vendar meni, da je to logično, saj se ne poslužuje protipravnega delovanja.
Pritožba ni utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom v povezavi z 271. členom ZUP dolžan preizkusiti sklep, s katerim je organ zavrgel predlog za obnovo postopka.
V skladu s prvim odstavkom 267. člena ZUP je bil organ dolžan opraviti predhodni preizkus predloga za obnovo postopka in ugotoviti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, da ga je podala upravičena oseba in da je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če kateri izmed navedenih procesnih pogojev ni izpolnjen, organ predlog zavrže.
V obravnavani zadevi je primarno sporno vprašanje, ali je predlog za obnovo postopka pravočasen. 5. točka prvega odstavka 263. člena ZUP določa, da subjektivni enomesečni rok v primeru, ko osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku, ta možnost ni bila dana, teče od dne, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana. Zakon ob tem ne navaja, da bi moral biti predlagatelj podrobneje seznanjen z vsebino odločbe, ampak za začetek roka določa dan, ko se je predlagatelj seznanil z dejstvom, da je bila odločba izdana in da torej obstaja.
IP pritrjuje ugotovitvi organa, da je predlagatelj ob vložitvi zahteve za posredovanje podatkov z dne 16. 1. 2018 nedvomno bil seznanjen z dejstvom, da prosilec razpolaga z dokumenti iz predmetnega inšpekcijskega spisa in s katerimi dokumenti točno razpolaga, saj je predlagatelj te dokumente v dopisu individualiziral in jih naštel z opravilnimi številkami, kot izhajajo iz evidence dokumentarnega gradiva organa, torej po zaporednih številkah dokumentov iz inšpekcijskega spisa organa. Tudi iz odgovora prosilca z dne 8. 5. 2018 izhaja, da je ta poslovnega partnerja predlagatelja …………………(od katerega naj bi predlagatelj prejel te dokumente skupaj z informacijo, da so bili posredovani prosilcu) obvestil dne 15. 12. 2017, torej je bil predlagatelj s tem seznanjen med 15. 12. 2017 in 16. 1. 2018. Poleg tega se je predlagatelj v predmetnem dopisu z dne 16. 1. 2018 skliceval na informacije javnega značaja in zatrjeval, da ne gre za informacije javnega značaja in da organ za posredovanje dokumentov prosilcu ni imel pravne podlage, zato gre zaključiti, da je bil predlagatelj seznanjen tudi z dejstvom, da je dokumente prosilcu posredoval organ, in sicer iz svojega inšpekcijskega spisa. Kot izhaja iz predzadnjega odstavka dopisa z dne 16. 1. 2018, je predlagatelj namreč izrecno navedel »da prosilec oziroma …………………nista pridobila samo ukrepa inšpektorja, ampak fotokopijo celotnega inšpekcijskega spisa z vsemi prilogami«.
Ker se v postopku po ZDIJZ, v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ, v primeru, ko se zahtevi prosilca v celoti ugodi, ne izda posebne odločbe, je treba šteti, da rok iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP teče od trenutka, ko je zainteresirana stranka izvedela, da je organ prosilcu posredoval dokumente, torej, ko je bila zainteresirana stranka seznanjena, da je bila izdana ugodilna odločitev. Ob tem IP ne more pritrditi predlagatelju, da je sicer bil seznanjen z dejstvom, da prosilec z dokumenti razpolaga, ni pa mu moglo biti znano, na kakšni pravni podlagi jih je pridobil. Kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS št. II U 181/2009 z dne 22. 9. 2010 je to zavzelo stališče, da je tožbeni ugovor, da se mora začetek teka subjektivnega roka po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP šteti od trenutka, ko je bila stranka dokazano seznanjena s konkretno vsebino spornega akta, neutemeljen. Pri tem po mnenju sodišča tudi ni relevantno sklicevanje na starejšo upravno prakso, ker so bili roki za obnovo postopka prej urejeni drugače, manj restriktivno oz. prijazneje do oseb, ki bi lahko bile z izdajo akta prizadete v svojih pravicah in pravnih koristih (ne da bi za to morda sploh vedele). V predmetni sodbi je sodišče še zapisalo, da je »ZUP v sedaj veljavnem tekstu zelo restriktivno določil subjektivni rok za obnovo postopka v primeru, ko osebi ni bila dana možnost udeležbe v upravnem postopku, saj je določil enomesečni prekluzivni rok za vložitev obnove postopka, ki začne teči od trenutka, ko je stranka sploh izvedela za izdajo upravnega akta. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za izredno pravno sredstvo (kot je to že navedeno oz. obrazloženo), in tudi glede na dosedanjo upravno pravno prakso (ki to razlago potrjuje) prične teči navedeni enomesečni rok od trenutka, ko je stranka izvedela za izdajo akta, tudi če ni bila podrobneje seznanjena z njegovo vsebino. Od takrat, ko je za izdajo akta oz. v obravnavanem primeru izvedela, ima le mesec dni časa, da vloži zahtevo za obnovo postopka. Če tega v tem roku ne stori, je zamudila prekluziven rok za vložitev zahteve za obnovo postopka po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP«.
V obravnavani zadevi je ob tem nesporno, da je predlagatelj predlog za obnovo postopka pri organu vložil dne 23. 2. 2018. Ker je bil predlog vložen po poteku enomesečnega roka, od katerega je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj že vedel, da so bile prosilcu posredovane listine iz inšpekcijskega spisa, je predlog prepozen. IP je posledično, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijani sklep zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ker predlagatelj s predlogom za obnovo postopka ni uspel, upoštevaje prvi odstavek 113. člen ZUP, sam nosi svoje stroške postopka, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka