prosilec - Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo po posredovanju avtorskih pogodb, sklenjenih z dotično osebo v določenem časovnem obdobju. Organ je zaradi neobstoja dokumentov in varstva osebnih podatkov zavrnil njegovo zahtevo. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, pri čemer je določene podatke dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev, četudi so bila sredstva za plačilo prejeta s strani druge države (Madžarska). V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-72/2018/7
Datum: 23. 5. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. z dne 3. 4. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. OIJZ/2/2018/1 z dne 21. 03. 2018, Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, Glavna ulica 124, 9220 Lendava (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 3. 4. 2018 se delno ugodi in se odločba Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, št. OIJZ/2/2018/1 z dne 21. 03. 2018, delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v obliki fotokopije naslednje dokumente:
-    avtorsko pogodbo 01/EEM/14 z dne 16. 4. 2014;
-    avtorsko pogodbo 01/EEM/15 z dne 20. 4. 2015;
-    avtorsko pogodbo 02/EEM/15 z dne 27. 8. 2015;
-    avtorsko pogodbo 01/JRZPI/15 z dne 8. 1. 2015;
pri čemer mora organ v avtorskih pogodbah prekriti podatek o naslovu prebivališča, davčni številki, tekočem transakcijskem računu ter podatku o banki, pri kateri ima fizična oseba odprt račun.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 26. 2. 2018 na organ naslovil vlogo, s katero je na podlagi določbi ZDIJZ zahteval posredovanje naslednjih dokumentov, in sicer:
- pogodb in aneksov k pogodbam (podjemna, avtorska, pogodba za določen čas, pogodba za nedoločen čas), ki jih je PMSNS sklenila v sklopu t.i. »vrtčevskega projekta« na postavki C.8;
- pogodb in aneksov k pogodbam (podjemna, avtorska, pogodba za določen čas, pogodba za nedoločen čas), med PMSNS in ………. v obdobju med 1. oktobrom 2014 in 25. februarjem;
- pogodb in aneksov k pogodbam (podjemna, avtorska, pogodba za določen čas, pogodba za nedoločen čas), med PMSNS in ………. v obdobju med 1. septembrom 2013 in 25. februarjem 2018.
Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil. Svojo odločitev je utemeljil z obrazložitvijo, da s pogodbami in aneksi k pogodbam (podjemna, avtorska, pogodba za določen čas, pogodba za nedoločen čas), ki jih je PMSNS sklenila v sklopu t.i. »vrtčevskega projekta« na postavki C.8 ter pogodbami in aneksi k pogodbam (podjemna, avtorska, pogodba za določen čas, pogodba za nedoločen čas), med PMSNS in ………. v obdobju med 1. oktobrom 2014 in 25. februarjem, ne razpolaga. Zavrnitev dostopa do pogodb in aneksov k pogodbam (podjemna, avtorska, pogodba za določen čas, pogodba za nedoločen čas), med PMSNS in ………., v obdobju med 1. septembrom 2013 in 25. februarjem 2018, pa je organ zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. 

Dne 3. 4. 2018 je prosilec zoper odločitev organa pri IP vložil pritožbo. V slednji navaja, da sprejema obrazložitev organa glede dostopa do pogodb in aneksov k pogodbam (podjemna, avtorska, pogodba za določen čas, pogodba za nedoločen čas), ki jih je PMSNS sklenila v sklopu t.i. »vrtčevskega projekta« na postavki C.8 ter pogodb in aneksov k pogodbam (podjemna, avtorska, pogodba za določen čas, pogodba za nedoločen čas), med PMSNS in ………. v obdobju med 1. oktobrom 2014 in 25. februarjem, ne more pa sprejeti opredelitve organa glede zahteve za dostop do pogodb in aneksov k pogodbam (podjemna, avtorska, pogodba za določen čas, pogodba za nedoločen čas), med PMSNS in ………., v obdobju med 1. septembrom 2013 in 25. februarjem 2018. Prosilec poudarja, da je prosil zgolj za navedene dokumente, pri čemer ga ne zanimajo osebni podatki, temveč vsebina omenjenih dokumentov. Prosilec meni, da ima organ vse možnosti, da osebne podatke na omenjenih kopijah izbriše oziroma jih napravi nevidne. 

 
IP je prejeto pritožbo, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Ta je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 11. 4. 2018. 

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju dokumentov in dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 19. 4. 2018 in dne 25. 4. 2018. Za potrebe konkretnega postopka je IP dal prevesti tudi zahtevane dokumente iz madžarskega jezika v slovenski jezik. Prevode dokumentov je IP prejel dne 14. 5. 2018.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja in da zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Organ je namreč v skladu z 2. členom Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/94, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSNS) oseba javnega prava, kar pomeni, da sodi v krog zavezancev, navedenih v 1. členu ZDIJZ.  Prav tako organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je za potrebe tega pritožbenega postopka posredoval IP, pri čemer navedeno ne pomeni, da so tovrstne informacije avtomatično tudi prosto dostopne. V konkretnem primeru je namreč sporno, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, s tem, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa med drugim na podlagi določb ZDIJZ zahteval posredovanje  pogodb in aneksov, ki jih je organ sklenil z dotično osebo v določenem časovnem obdobju. Organ je njegovo zahtevo zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil.

  
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). 

Predmet presoje tega pritožbenega postopka so avtorske pogodbe o opravljanju nalog pedagoške strokovne svetovalke za madžarski jezik v Pomurju ter konceptualizacija raziskave o dediščini maternega jezika madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Avtorica je za svoje delo prejela plačilo.

IP je ugotovil, da obravnavani dokumenti vsebujejo ime in priimek zastopnika organa, ime in priimek fizične osebe, njen naslov prebivališča, njeno davčno številko, podatek o tekočem transakcijskem računu ter podatek o banki, pri kateri ima fizična oseba odprt račun. Navedeni podatki so zagotovo osebni podatki, pri čemer je potrebno ugotoviti, ali gre za osebne podatke, varovane z izjemo varstva osebnih podatkov. 
Ime in priimek zakonitega zastopnika organa ni varovan osebni podatek. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da podatki o imenu, priimku in nazivu javnega uslužbenca niso varovani osebni podatek, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot že zgoraj pojasnjeno, ta določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Prav tako je na podlagi zgoraj navedene pravne podlage, tj. 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dopustno razkriti ime in priimek fizične osebe (ne glede na morebitne izjeme, tudi izjemo varstva osebnih podatkov), ki je prejela plačilo po avtorski pogodbi. Organ je sicer v izpodbijani odločbi navedel, da prosilec najbrž zmotno ocenjuje, da gre za podatek o porabi javnih sredstev in da se sredstva, ki so bila pridobljena in porabljena za ta namen, ne štejejo za javna sredstva po določilih ZDIJZ. IP navedenemu stališču ne more slediti, kar pojasnjuje v nadaljevanju te odločbe.

Organ je v pojasnilih navedel, da so sredstva za izvedbo storitev iz avtorskih pogodb, ki so predmet presoje tega pritožbenega postopka (01/EEM/14, 01/EEM/15, 02/EEM/15), pridobili na podlagi Pogodbe o financiranju z Ministrstvom za človeške vire Madžarske, zato smatrajo (ker so bila pridobljena iz druge države), da se po zakonu ne štejejo za javna sredstva Republike Slovenije. Sredstva je organ prejel za zagotovitev pedagoškega strokovnega sodelavca za madžarski jezik, pri čemer so bila sredstva nakazana na račun organa in od tod dalje na račun fizične osebe. Na zaprosilo IP, ali gre v konkretnem primeru za evropska sredstva ter na katero postavko računa so bila knjižena prejeta sredstva, je organ odgovoril, da gre za sredstva iz proračuna Madžarske ter da so bila prejeta sredstva knjižena na konto 731100 – Prejete donacije in darila od tujih vlad in vladnih institucij. Na vprašanje, ali prejeta sredstva sodijo v katero od kategorij, ki so navedene v 11. členu Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJF), je organ odgovoril, da glede na dana pojasnila sodijo med prejete donacije.

Glede sredstev za izvedbo storitev 01/JRZPI/15 je organ pojasnil, da so ta pridobili na podlagi pogodbe o sodelovanju, ki so jo sklenili z Javno raziskovalnim zavodom Pedagoški inštitut. Organ je poudaril, da je šele po pozivu IP ugotovil, da razpolaga z omenjeno pogodbo, saj je bil prepričan, da z dotično osebo sodelujejo le v okviru projekta, ki je bil sofinanciran s strani ministrstva iz Madžarske. 

ZSNS v 18. členu ureja financiranje samoupravne narodne skupnosti, ki določa, da se sredstva za delovanje italijanske oziroma madžarske samoupravne narodne skupnosti v Republiki Sloveniji zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Sredstva za delovanje občinskih samoupravnih narodnih skupnosti se v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije neposredno ali posredno. Nadalje se sredstva za delovanje organizacij in javnih zavodov, ki delujejo za potrebe narodnih skupnosti in za financiranje dejavnosti iz 16. člena, v skladu z zakonom zagotavljajo iz sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti, iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov.

IP pojasnjuje, da ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, zato pri razlagi tega pravnega pojma izhaja iz določb Zakona o javnih financah, ki v poglavju pod zaporedno številko 2., ureja sestavo proračuna in finančnega načrta.  Prvi odstavek 11. člena tega zakona določa, da se v bilanci prihodkov in odhodkov izkazujejo prihodki, ki obsegajo:
1.     davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke;
2.     nedavčne prihodke;
3.     kapitalske prihodke;
4.     prejete donacije in
5.     transferne prihodke.  

Določbe, iz katerih je moč razbrati katera sredstva predstavljajo javna sredstva, vsebuje tudi Zakon o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZRacS-1). Ta v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, pri čemer peti odstavek istega člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev med drugim tudi pravna oseba javnega prava ali njena enota.

V zvezi z navedenim vprašanjem, tj. porabo javnih sredstev, želi IP opozoriti tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je v odločbi št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000, zavzelo stališče, da je treba pojem javna sredstva razlagati široko (zajema tudi sredstva, pridobljena na trgu) in da ta pojem ne zajema le proračunskih sredstev, ampak je precej širši. Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je treba pojem javne porabe iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razumeti širše.

V predmetnem primeru so bila sredstva za plačilo po avtorskih pogodbah pridobljena s strani Ministrstva za človeške vire Madžarske ter Javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut, pri čemer so bila sredstva namenjena zagotovitvi pedagoškega strokovnega sodelavca za madžarski jezik, tj. eni izmed nalog samoupravne narodne skupnosti (3. člen ZSNS). Navedena sredstva so bila prejeta kot donacije, ki so z nakazilom na tekoči račun organa, upoštevajoč določbe ZJF, postala del javnih sredstev.

IP pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in komu je organ na podlagi avtorskih pogodb namenil sredstva, katerih izplačila so bila izvršena iz sredstev donacij, za katera se šteje, da so z nakazilom na tekoči račun organa (njihov proračun) postala del javnih sredstev. 

Takšno stališče, tj. da pojem »poraba javnih sredstev« zajema tudi porabo prihodkov iz donacij, pa izhaja tudi iz prakse IP. Ta je tako npr. v zadevi pod opr. št. 0900-23/2008 z dne 9. 4. 2008 in  opr. št. 090-103/2011/6 z dne 23. 6. 2011 zavzel zgoraj navedeno stališče. 

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno je IP zaključil, da gre pri zahtevanih dokumentih za podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da so podatki, ki se nanašajo na prejemnike izplačil po avtorskih pogodbah, skladno z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopne informacije javnega značaja. Gre namreč za dostop do tistih osebnih podatkov prejemnikov avtorskih honorarjev, za katere je že zakonodajalec ocenil, da v primerjavi z drugimi osebnimi podatki posameznika, uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja. Zakonodajalec je s tem opredelil tiste dele informacijske zasebnosti posameznika, glede katerih mora ta trpeti določene posege zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa. Zakoniti cilj oziroma namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. 

Nasprotno pa velja za podatek o naslovu prebivališča, davčni številki, tekočem transakcijskem računu ter podatku o banki, pri kateri ima fizična oseba odprt račun. Pravna podlaga, v smislu 9. člena ZVOP-1, za razkritje teh podatkov ni podana, kar pomeni, da gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan varovati. Povedano drugače, organ mora navedene podatke ob posredovanju dokumentacije prekriti.

IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo (delno) rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka