prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od Inšpektorata za okolje in prostor zahteval potrditev informacije o tem, da je bila določena prijava odstopljena v obravnavo geodetski inšpekciji. Organ je zahtevo zavrnil, z obrazložitvijo, da zahtevana informacija ne obstaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, ker mu organ informacije, ki ne obstaja, ne more posredovati, za potrebe prosilca pa je tudi ni dolžan ustvariti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-69/2018/3
Datum: 10.04.2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 20.3.2018 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-7/2018-2, z dne 19.2.2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 20.03.2018 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-7/2018-2, z dne 19.2.2018 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je v zahtevi z dne 5.1.2018 med drugim organ prosil, da mu posreduje informacije, ali je inšpektorat v geodetski zadevi, zahtevo - prijavo zaradi uničenja geodetskih znamenj na meji …………….k.o. Karlovško predmestje z mejo …………….(danes več parc. štev,) k.o. Karlovško predmestje, službeno predal pristojnemu inšpektorju.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-7/2018-2, z dne 19.2.2018. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je uradna oseba pri gradbeni inšpektorici preverila, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega bo razvidno, ali je inšpektorat v geodetski zadevi, zahtevo - prijavo zaradi uničenja geodetskih znamenj na meji ……………….Karlovško predmestje z mejo ……………..k.o. Karlovško predmestje, službeno predal pristojnemu inšpektorju ter vpogledala v elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva organa in ugotovila, da dokumenta, ki bi ustrezal pogojem, ki jih prosilec v zahtevi navaja, pri organu ni. Na podlagi navedenega je organ zavrnil zahtevo prosilca, skladno z določbo 4. člena ZDIJZ, saj manjka eden izmed pogojev, to je razpolaganje z informacijo.

Dne 20.3.2018 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. št. 090-7/2018-2, z dne 19.2.2018, v kateri je navedel, da se ne strinja z ugotovitvijo organa, da dokument v zadevi uničenja geodetskih znamenj na meji med parc. št. ……….(danes več parc. štev,) in parc. št. ……….k.o. Karlovško predmestje z mejo ………. k.o. Karlovško predmestje ter parc. št. …………(danes več parc. štev,) k.o. Karlovško predmestje, ne obstaja. Predlaga, da se odločba razveljavi, odpravi in izda informacijo po ZDIJZ, ki jo po ZDIJZ kreira organ, v primeru, da se je prijava »izgubila« ali ni bila »odročena« od gradbenega inšpektorja……………….. V nadaljevanju prosilec navaja, da organ ni izdal opozorila, kot mu ga nalaga Varuh človekovih pravic, da se prijavitelju oz. vlagatelju, še pred izdajo odločbe, omogoči sodelovati v postopku in dokazovati drugače.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-7/2018-4, z dne 5.4.2018, poslal IP.

Glede pritožbenih navedb je organ pojasnil, da gradbena inšpektorica, ki ima v reševanju več prijav prosilca, ni nobene prijave posredovala geodetski inšpekciji v pristojno reševanje, kar je razvidno iz priloge odgovora inšpektorice z dne 12.2.2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec je z zahtevo z dne 5.1.2018 med drugim zahteval, da mu organ posreduje informacije, ali je inšpektorat v geodetski zadevi, zahtevo - prijavo zaradi uničenja geodetskih znamenj na meji …………..k.o. Karlovško predmestje z mejo ……………. (danes več parc. štev,) k.o. Karlovško predmestje, službeno predal pristojnemu inšpektorju.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. 

Organ je že v izpodbijani odločbi navedel, da je uradna oseba pri gradbeni inšpektorici preverila, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega bo razvidno, ali je inšpektorat v geodetski zadevi, zahtevo - prijavo zaradi uničenja geodetskih znamenj na meji ……….. k.o. Karlovško predmestje z mejo …………. k.o. Karlovško predmestje, službeno predal pristojnemu inšpektorju ter vpogledala v elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva organa in ugotovila, da dokumenta, ki bi ustrezal pogojem, ki jih prosilec v zahtevi navaja, pri organu ni. Organ je priložil tudi izjavo gradbene inšpektorice ………………..kot dokazilo, da prijava ni bila posredovana geodetski inšpekciji. 

IP ne vidi razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe organa, da zahtevana informacija - prijava zaradi uničenja geodetskih znamenj na meji …………k.o. Karlovško predmestje z mejo …………. (danes več parc. štev,) k.o. Karlovško predmestje, ni bila predana pristojnemu inšpektorju. Posledično IP ne dvomi, da informacija, ki jo prosilec zahteva v tem postopku, ne obstaja. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Ob tem IP še dodaja, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja, ukrepanje in podobno.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter odločal o vprašanju, zakaj organ ni izdal opozorila, za katerega prosilec meni, da bi mu ga moral (to je, da se prijavitelju oz. vlagatelju še pred izdajo odločbe omogoči sodelovati v postopku in dokazovati drugače). Navedbe prosilca v tem delu so tako za ta pritožbeni postopek brezpredmetne.

Po preučitvi celotne zadeve je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska  pooblaščenka