prosilka - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Prosilka je od Ministrstva za pravosodje zahtevala informacijo o tem, ali ima določen posameznik opravljen pravniški državni izpit. Organ je njeno zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Takšni odločitvi je sledil tudi Informacijski pooblaščenec v pritožbenem postopku, ker je ugotovil, da ni zakonske podlage za razkritje sicer varovanih osebnih podatkov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-67/2018/2
Datum: 13. 4. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZUP), o pritožbi …………………(v nadaljevanju prosilka) z dne 29. 3. 2018, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-16/2018/3 z dne 12. 3. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke z dne 29. 3. 2018 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana št. 090-16/2018/3 z dne 12. 3. 2018 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilka je dne 7. 3. 2018 na organ naslovila vlogo za posredovanje informacije o tem, ali ima ……………..opravljen pravniški državni izpit. V kolikor da, je prosilka zahtevala fotokopijo potrdila s podatkom, kdaj je slednjega opravil in ali je ta še veljaven. 

O zahtevi prosilke je organ dne 12. 3. 2018 izdal odločbo št. 090-16/2018/3 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Navaja, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa in da podatek iz evidence pravniških državnih izpitov ustreza definiciji informacije javnega značaja, da pa se organ v predmetni zadevi ni opredelil do okoliščine razpolaganja s konkretno informacijo niti o tem, ali se ta nahaja v materializirani obliki, saj bi že s samim razkritjem, ali podatek obstaja in ali organ z njim razpolaga, dejansko prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. V nadaljevanju organ pojasnjuje, da je prosilka zahtevala podatek, ki predstavlja osebni podatek in za katerega organ nima pravne podlage, da ga razkrije javnosti. Dodaja še, da se v konkretni zadevi ne more uporabiti določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. Iz vloge prosilke ob tem ne izhaja, kje je oseba, za katero želi potrdilo o morebitnem opravljenem pravniškem državnem izpitu, zaposlena oz. ali je ta oseba javni uslužbenec ali opravlja javno funkcijo, za katero je pogoj opravljen pravniški državni izpit, organ pa ob tem ugotavlja, da nima zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov (na podlagi v vlogi navedene enotne matične številke občana), da bi ugotovil to dejstvo. Posledično je organ zahtevo prosilke zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 29. 3. 2018 pri organu vložila pritožbo. Po njenem mnenju organ s posredovanjem zahtevane informacije ne bi kršil varstva osebnih podatkov, saj je bilo razkritje podatka zahtevano za osebo, ki je javni funkcionar (ki opravlja delo iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri čemer se, tako za njeno zaposlitev, kot za vse aktivnosti, ki jih le – ta izvaja, porabljajo javna sredstva). Dodaja še, da je PDI nacionalno veljaven izpit, zato informacija o njegovem »obstoju« ni kršitev zaupnosti osebnih podatkov, niti ni tako zahtevan podatek tajen. Če je podatek označen s stopnjo tajnosti, pa prosilka zahteva takojšen umik njegove tajnosti, ker je le – ta skrajno nerazumen. Meni, da je njena pritožba utemeljena.

Pritožbo prosilke je organ dne 4. 4. 2018, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. čl. ZUP, posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilki zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilke namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. 

Ker se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. 

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti: 
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in 
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. 

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. 

Na podlagi navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da podatek o tem, ali ima točno določen posameznik (ki ga je prosilka opredelila z imenom in priimkom, datumom rojstva in EMŠO številko) opravljen pravniški državni izpit, nedvomno predstavlja osebni podatek. Tudi zaključek organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovan osebni podatek, glede katerega ni zakonske podlage za posredovanje javnosti, je po oceni IP pravilen. IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da ni mogoče šteti, da gre za »tajne podatke« in da je PDI nacionalno veljaven izpit, zato je informacija o njegovem obstoju javna. Kot že pojasnjeno zgoraj, je za posredovanje vsakega osebnega podatka, s strani upravljavca v javnem sektorju, potrebna zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da so podatki o opravljenih pravniških državnih izpitih, ki jih organ vodi podlagi ZPDI  in Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu , javni za vse kandidate, ki so izpit uspešno opravili. 

Kot je pravilno zaključil organ, v konkretnem primeru tudi ne pride v poštev uporaba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ni namreč izkazano, da bi bili zahtevani podatki v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije ali v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, na kar se sicer sklicuje prosilka v pritožbi. Niti iz zahteve niti iz pritožbe prosilke ob tem ni razvidno, ali je posameznik, na katerega se nanaša njena zahteva, javni funkcionar ali javni uslužbenec (gre za dva različna pojma), organ pa na podlagi predložene zahteve prosilke tudi nima podlage, da bi navedeno ugotavljal po uradni dolžnosti. Ob tem IP še dodaja, da tudi če je imenovani posameznik, na katerega se nanaša zahteva prosilke, dejansko zaposlen v javnem sektorju, to še ne pomeni, da je zahtevana informacija avtomatično v zvezi z njegovim delovnim razmerjem v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Treba bi bilo ugotoviti še, ali je opravljen pravniški državni izpit zahtevan pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki ga imenovani opravlja – le v primeru, da ta podatek izkazuje izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta v javnem sektorju, bi bilo mogoče šteti, da so izpolnjeni pogoji za razkritje po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede vprašanja, kdaj gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije, je IP sicer že večkrat odločal (glej npr. odločbo IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Pri tem je IP zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki. Namreč, v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95 z dne 27. 11. 2007, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. 

Po oceni IP, v konkretnem primeru ti pogoji za razkritje sicer varovanega osebnega podatka niso podani, zato je IP sledil odločitvi organa, da je zahtevo prosilke treba zavrniti.

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. Ker za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja zadošča že obstoj ene izmed zakonskih izjem in ker je IP ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov, se ni posebej spuščal v pritožbene navedbe prosilke glede izjeme tajnih podatkov in varstva postopkov, sicer pa IP poudarja, da teh izjem organ v izpodbijani odločbi tudi ni zatrjeval. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, št. 090-16/2018/3, z dne 12. 3. 2018. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah,
namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka