prosilec - Občina Renče-Vogrsko

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje sklepa o zavrženju ovadbe pod opravilno številko Kt/9779/2017 z dne 22. 9. 2017. Njegovo zahtevo je organ zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov ter obenem v odločbi navedel, da uporaba instituta delnega dostopa ni mogoča. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do celotnega dokumenta, saj je glede posameznih delov mogoč delni dostop.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-65/2018/2
Datum: 18. 4. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……, z dne 19. 3. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 09001-3/2018-2 z dne 6. 3. 2018, Občine Renče-Vogrsko, Bukovica 43, 5293 Volčja Draga (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 19. 3. 2018 se delno ugodi in se odločba Občine Renče-Vogrsko, št. 09001-3/2018-2 z dne 6. 3. 2018, delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski poti posredovati naslednje dele Sklepa okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici, št. Kt/9779/2017/11/KP-mu, z dne 22. 9. 2017, in sicer:
•    na 1. strani dokumenta: organ državnega tožilstva z naslovom, številko in datum dokumenta (v glavi dokumenta),
•    preambulo oziroma pravno podlago in naziv akta,
•    »naslove« pod zaporednimi številkami 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., ter 10., skupaj z zadnjim odstavkom vsake od navedenih točk, pri čemer je organ dolžan v zadnjem odstavku 4. točke prekriti ime in priimek fizične osebe,
•    odločitev organa: na 26. strani dokumenta, zadnji odstavek v obrazložitvi, ki se navezuje na odločitev organa (»sklep«),
•    pravni pouk in podpis organa.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 5. 2. 2017 na organ naslovil vlogo, s katero je na podlagi določbi ZDIJZ zahteval posredovanje sklepa državnega tožilstva o zavrženju ovadbe pod opravilno številko Kt/9779/2017 z dne 22. 9. 2017. Informacijo je želel prosilec pridobiti v obliki fotokopije oz. v elektronskem zapisu. 

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil. Svojo odločitev je utemeljil z obrazložitvijo, da zahtevani dokument vsebuje varovane osebne podatke, ki se prepletajo skozi vsebino celotnega dokumenta in zato delni dostop ni mogoč.
Dne 19. 3. 2018 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo. V slednji navaja, da mu je bila informacija javnega značaja posredovana po izteku roka za posredovanje ter da je po njegovem mnenju utemeljitev zavrnilne odločbe neutemeljena. Prosilec namreč meni, da je mogoče iz informacije izločiti vse osebne podatke in mu takšno informacijo posredovati v zahtevani elektronski in fotokopirani obliki. Prosilec dodaja, da se strinja, da se mu skladno z zakonom ne dovoli dostopa do varovanih podatkov, nikakor pa se ne strinja s tem, da se mu v konkretnem primeru ne omogoči delni dostop, saj je potrebno biti pri oceni o vsebnosti in koncentraciji osebnih podatkov zelo subtilen, še predvsem pri tem, ko se tiče ovadbe občine oz. njenega zakonitega zastopnika. 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 4. 4. 2018. 

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja in da zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (dokument sodi v delovno področje organa, dokument obstaja in organ z njim razpolaga). Kar pa seveda ne pomeni, da je tovrstna informacija avtomatično tudi prosto dostopna. V konkretnem primeru je namreč sporno, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, s tem, ko je zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo predmetne pritožbe, se na tem mestu opredeljuje do pritožbene navedbe prosilca glede spoštovanja roka za odločitev. IP pojasnjuje, da je rok za odločitev o zahtevi prosilca sicer z zakonom določen rok, vendar je po svoji naravi instrukcijski. To pomeni, da je rok za odločitev določen predvsem kot navodilo organu, v katerem roku naj opravi določeno procesno dejanje. V primeru njegove prekoračitve ne nastopijo nobene procesno pravne posledice.  Iz navedenega razloga pritožbene navedbe v zvezi z nespoštovanjem rokov za reševanje konkretne pritožbe niso pravno relevantne in ne vplivajo na odločitev IP v tem pritožbenem postopku.

Prosilec je od organa na podlagi določb ZDIJZ zahteval posredovanje sklepa državnega tožilstva o zavrženju ovadbe, pri čemer je organ njegovo zahtevo zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil. Odločil je namreč, da uporaba instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoča.

  
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). 

IP je ugotovil, da obravnavani dokument vsebuje imena in priimke posameznih fizičnih oseb, zoper katere so bile vložene ovadbe, ki so predmet zahtevanega dokumenta, pri čemer pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov, v smislu 9. člena ZVOP-1, ni. IP je prav tako ugotovil, da se varovani osebni podatki, skupaj z drugimi podatki, prepletajo skozi skoraj celotno vsebino obrazložitve sklepa in da bi lahko bile posamezne fizične osebe na podlagi teh podatkov določene oziroma določljive. Po oceni IP bi dostop do osebnih podatkov, kot tudi do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost teh oseb, kar bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti, ki ga kot temeljno načelo določa 3. člen ZVOP-1. Prav tako je IP ugotovil, da zahtevani dokument v delih, kjer je bil ugotovljen obstoj izjeme od prostega dostopa, ne vsebuje podatkov, ki bi bili neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP se zato le deloma strinja z odločitvijo organa, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Navedeno drži v zgoraj opisanem primeru, ko so posamezne fizične osebe zaradi prepletenosti varovanih osebnih podatkov, skupaj z drugimi podatki, v obrazložitvi sklepa na podlagi teh podatkov določene oziroma določljive. Takrat instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prvemu odstavku 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) v tem delu ni mogoče uporabiti na način, da se izločijo podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine in bi zato bili brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost. 

Z vpogledom v zahtevani dokument je IP ugotovil tudi, da ta vsebuje ime in priimek podpisnice sklepa, ki je okrožna državna tožilka. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da podatki o imenu, priimku in nazivu javnega funkcionarja niso varovani osebni podatek, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot že zgoraj pojasnjeno, ta določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Kot že zgoraj navedeno, je organ napačno ocenil, da v konkretnem primeru uporaba delnega instituta v celoti ni mogoča. Navedba organa, da zahtevani dokument vsebuje številne osebne podatke, ki se prepletajo skozi vsebino celotnega dokumenta in bi bil delni dostop zato nemogoč in nedopusten, je napačna. IP je namreč z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da določeni deli obravnavanega dokumenta ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov niti ni v zvezi z njimi podana katera od izjem, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da je prosilcu potrebno omogočiti dostop do teh delov dokumenta. Takšna odločitev zasleduje namen ZDIJZ, ki v 2. členu določa, da je namen tega zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Upoštevajoč navedeno je zato IP glede »naslovov« pod zaporednimi številkami 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., ter 10., skupaj z zadnjim odstavkom posamezne točke (razen imena in priimka fizične osebe v zadnjem odstavku pod zaporedno številko 4) odločil, da gre za prosto dostopne informacije, ki so na podlagi zahteve dostopne vsakomur (učinek erga omnes). 

IP pojasnjuje, da v skladu z 9. členom ZVOP-1 IP ni našel zakonske podlage, ki bi dopuščala razkritje imena in priimka fizične osebe, navedene v zadnjem odstavku 4. točke dokumenta, zato gre v konkretnem primeru za varovane osebne podatke, dostop do katerih je treba zavrniti.

IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo (delno) rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka