prosilec - Vrhovno sodišče RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številko digitalnega potrdila SIGOV-CA predsednika organa. Organ je zahtevo zavrnil, ker ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevano informacijo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ dejansko nima zahtevanega dokumenta, zato je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-56/2018/3
Datum: 27. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US, 102/15- ZDIJZ-E, 7/18–ZDIJZ-F; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 3. 2018, zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 297/2018, z dne 19. 2. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca, z dne 9. 3. 2018, se zavrne.

2.    Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je, dne 2. 2. 2018, od organa zahteval potrdilo, ki izkazuje, da je določena oseba uradna oseba po ZDIJZ pri organu  (v nadaljevanju potrdilo) in številko digitalnega potrdila SIGOV-CA predsednika organa.

Organ je z odločbo št. Su 297/2018, z dne 19. 2. 2018, zahtevi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na potrdilo, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil, ker organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval informacijo o številki digitalnega potrdila SIGOV-CA predsednika organa. Izdajatelj digitalnih potrdil za javno upravo je SIGOV-CA, overitelj na Ministrstvu za javno upravo RS, ki tudi vodi evidenco izdanih potrdil. Overitelj skrbi za ažurnost evidenc o izdanih potrdilih. Podatki so javno dostopni na elektronskem naslovu http://www.sigen-ca.si/cgi-bin/searchCertCgi, za predsednika organa na elektronskem naslovu http://www.sigen-ca.si/cgi-bin/searchCertCgi?cn=damijan+florjan*&mail=&serialNumber=&siTrustX509serialNumber=&siTrustX509serialNumberHex=&searchBase=Sigov+CA2. Ob tem je organ navedel, da mu v skladu s 5. odst. 6. čl. ZDIJZ ni treba posredovati zahtevanih informacij, ki so dostopne v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopne in prosilcu posreduje le napotilo, kje se informacije nahajajo. Organ je tudi zavrnil prosilčev zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

Prosilec je, dne 9. 3. 2018, zoper odločbo št. Su 297/2018, z dne 19. 2. 2018, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da domneva, da je bil podatek o številki digitalnega potrdila SIGOV-CA predsednika organa zlorabljen. Nadalje je tudi navedel razloge zaradi katerih meni, da mu pripada povrnitev stroškov postopka in priglasil stroške pritožbenega postopka.

Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. Su 297/2018, z dne 12. 3. 2018, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP.

IP je, dne 27. 3. 2018, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, z organom opravil pogovor. Organ je pojasnil, da je na podlagi preverbe pri Centru za informatiko, ki deluje v okviru organa, ugotovil, da dokument, ki bi vseboval informacijo o številki digitalnega potrdila SIGOV-CA predsednika organa, pri organu ne obstaja. Poleg tega je organ prosilcu že posredoval povezavo do javno dostopnega elektronskega naslova, na katerem se v rubriki »serialNumber« nahaja zahtevana informacija (številka digitalnega potrdila SIGOV-CA predsednika organa: 1234629014017).

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: 
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti), 
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevani dokument sodi v delovno področje organa.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokument obstaja in da organ z njim razpolaga. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da organ v materializirani obliki ne razpolaga z informacijami o številki digitalnega potrdila SIGOV-CA predsednika organa. Organ je namreč prepričljivo pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajale zgoraj navedene informacije. Center za informatiko, ki deluje v okviru organa, zahtevanega podatka v evidencah ne vodi. IP nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, ki so prepričljive in logično argumentirane ter glede na navedeno ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena. Zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Nazadnje je IP presojal prosilčevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. V skladu s 1. odst. 113. čl. ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena in je odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana, z dne 19. 2. 2018, št. Su 297/2018. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Vrhovnega sodišča RS, z dne 19. 2. 2018, št. Su 297/2018.

Postopek vodil: 
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka