prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do vseh pravnomočnih sodb v primerih razvez zakonske zveze, dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, dodelitev stikov ter preživljanja za zadnje leto dni. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in ker je menil, da gre za zlorabo pravice. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da gre pri konkretni zahtevi za ustvarjanje nove zbirke, s katero organ ne razpolaga, zato je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-54/2018/8
Datum: 19. 4. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 22. 2. 2018, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 55/2018-2 z dne 2. 2. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

 
1.    Pritožba prosilca z dne 22. 2. 2018 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 55/2018-2 z dne 2. 2. 2018, se zavrne.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 12. 1. 2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh pravnomočnih sodb Okrožnega sodišča v Ljubljani v primerih razvez zakonske zveze, dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, dodelitev stikov ter preživljanja za zadnje leto dni. Dokumente je želel prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. Su 55/2018-2 z dne 2. 2. 2018, v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da je po 407. členu Zakona o pravdnem postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki javnost izključena. Ker je v zahtevanih zadevah javnost zaradi varstva osebnih podatkov izključena že na podlagi zakona, se posredovanje zahtevanih dokumentov zavrne na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Obenem je organ dodal, da bi šlo v konkretnem primeru tudi za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, če bi bil dostop do zahtevanih dokumentov dopusten. Prosilec želi namreč večino vseh odločitev Oddelka za družinsko sodstvo, kar bi glede na naravo vsebovanih informacij (kompleksni in vsebinsko raznoliki dokumenti, katerih vsebino je treba presojati posamično in upoštevaje pravice tretjih oseb, na katere se nanašajo) bilo mogoče objektivno predvideti, da bi vsebinska obravnava zahteve prosilca do te mere ovirala delo organa, da nalog s svojega primarnega delovnega področja, tj. sojenje, ne bi mogle več izvajati tako, da bi ustrezno zavaroval pravice strank v sodnih postopkih.

Prosilec se je zoper odločbo organa, št. Su 55/2018-2 z dne 2. 2. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pravočasno pritožil. V pritožbi z dne 22. 2. 2018 je navedel, da se z zavrnitvijo ne strinja, saj bi organ določene dele sodb, v katerih so osebni podatki, lahko prekril oz. anonimiziral. Da je odločitev organa nepravilna, prosilec utemeljuje tudi z navedbami, da je Varuh človekovih pravic organ zaprosil za podatke v enakem obsegu, kot jih je zahteval sam, in podatke tudi dobil (http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/2015_-_Otrok_v_druzinskem_sporu/Vosnjak.pdf). Prosilec je nasprotoval tudi navedbam organa o zlorabi pravice, saj bi morale biti te informacije po 6. členu Sodnega reda javno objavljene na internetu že od 1. 1. 2017 (https://siol.net/novice/slovenija/prihaja-sodni-supervizor-jeseni-bodo-vse-sodbe-javno-objavljene-421208). Prosilec je svojo pritožbo zaključil z navedbo, da je namen sodb v seznanitvi javnosti, kakšno ravnanje je pravilno in kakšno ne, brez vpogleda v rezultat sojenja (sodbo) pa javnost tega ne more izvedeti.

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je z dopisom, št. Su 55/2018 z dne 5. 3. 2018, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je 10. 4. 2018 opravil pogovor v zvezi z obsegom dokumentacije v zadevi dostopa do informacij javnega značaja. Organ se je zavezal, da bo IP posredoval dodatno pojasnilo o obsegu zahtevane dokumentacije, ki ga je IP prejel še isti dan.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo prosilca zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) oz. zaradi zlorabe pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Da gre za varovane osebne podatke skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1), je organ utemeljeval tudi s tem, da je po 407. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US in 10/17; v nadaljnjem besedilu ZPP) v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki javnost izključena. IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ smiselno sledi temu namenu iz področne zakonodaje (konkretno ZPP in 407. člena), saj so ti podatki v postopku z zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja varovani z izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Institut delnega dostopa, ki je urejen v 7. členu ZDIJZ, določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Če je torej podatke, ki predstavljajo izjemo, mogoče prekriti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, mora organ prosilcu posredovati zahtevane dokumente s prekritimi podatki. IP je v obravnavani zadevi ocenil, da bi bila uporaba instituta delnega dostopa mogoča, kar ne nazadnje izhaja tudi npr. iz javno dostopnih sodb s področja družinskega prava v zadevah razvez zakonskih zvez . Vendar pa v konkretni zadevi prosilec zahteva točno določeno zbirko podatkov, in sicer vse pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v primerih razveze zakonske zveze, dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, dodelitev stikov ter preživljanja za zadnje leto dni. 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije . Izjema od napisanega so lahko v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah in jih je enostavno priklicati. 

IP je ugotovil, da Oddelek družinskega sodstva, ki kot specializiran oddelek deluje na Okrožnem sodišču v Ljubljani, rešuje pravdne in ostale družinske zadeve (razveze zakonske zveze, dodelitve otrok, preživnine, ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva) in nepravdne zadeve (sporazumi glede preživnin, dodelitve otrok, stiki, sporni stiki, podaljšanje in odvzem roditeljske pravice, spremembe imena otrok). V zvezi z obsegom zahtevane dokumentacije je organ na zahtevo IP navedel podatke o številu prejetih zadev v obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 3. 2018 in številu rešenih zadev v istem obdobju, ki so sledeči:

I.    število prejetih družinskih pravdnih (P) zadev in nepravdnih (N) zadev, ki se nanašajo na varstvo, vzgojo, preživljanje in stike: 

IV P in VI P vpisnika: 
-    razveze brez otrok: 287 
-    sporazumna razveza: 643 
-    razveza z otroki (po tožbi): 356 
-    samostojna preživnina za otroka: 234 
-    samostojna preživnina (npr. za zakonca): 27 
-    samostojna dodelitev otrok (ko starši niso sklenili zakonske zveze, ali ko gre za predodelitev otroka): 396 

I N in II N vpisnika 
-    sporazum o varstvu in vzgoji otrok: 556 
-    sporazum o preživljanju za mladoletnika: 148 
-    sporazum o preživljanju za polnoletnika: 8 
-    sporazum o stikih: 9 
-    ureditev stikov (kadar se stranki ne sporazumeta): 172 
-    predlog za določitev stikov z drugimi osebami:3 

II.    število rešenih družinskih pravdnih (P) zadev in nepravdnih (N) zadev, ki se nanašajo na varstvo, vzgojo, preživljanje in stike: 

IV P in VI P vpisnika: 
-    razveze brez otrok: 281 
-    sporazumna razveza: 613 
-    razveza z otroki (po tožbi): 386 
-    samostojna preživnina za otroka: 267 
-    samostojna preživnina (npr. za zakonca): 33 
-    samostojna dodelitev otrok (ko starši niso sklenili zakonske zveze, ali ko gre za predodelitev otroka): 366 

I N in II N vpisnika: 
-    sporazum o varstvu in vzgoji otrok: 525 
-    sporazum o preživljanju za mladoletnika: 143 
-    sporazum o preživljanju za polnoletnika: 9 
-    sporazum o stikih: 7 
-    ureditev stikov (kadar se stranki ne sporazumeta): 152 
-    predlog za določitev stikov z drugimi osebami: 1

Organ je tudi pojasnil, da sodišče vodi statistične podatke zadev na sodišču po številu rešenih zadev, kar pa pomeni da so rešene (le) na prvi stopnji, lahko pa je vloženo pravno sredstvo na II. stopnjo in zadeva ni pravnomočna. Računalniška tehnologija, s pomočjo katere se vodijo vpisniki, v katere organ vpisuje pravdne (in nepravdne) zadeve, ne omogoča iskanja po navedenem kriteriju (tj. kriterij pravnomočnosti), kot to zahteva prosilec. Kot je navedel organ na izrecno vprašanje IP, bi podatek o številu pravnomočnih zadev (in katere so te konkretne zadeve) organ pridobil šele na način, da bi vpogledal v vsak posamezen spis in vsebinsko presodil, ali izpolnjuje kriterije iz zahteve prosilca (torej bi moral organ vsebinsko analizirati vsebino posameznega spisa, ugotoviti, ali gre za pravnomočno zadevo iz področja, ki ga navaja prosilec, ali je zadeva pravnomočna in tako pridobljene podatke šele združiti po kriterijih prosilca). 

Da bi torej organ zadostil pogojem zahteve, kot jo je postavil prosilec, bi moral odpreti vse spise, pregledati in analizirati njihovo vsebino in iz tega vsebinsko zaključiti, kateri dokumenti sodijo v zahtevano zbirko. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oz. vsebinska presoja organa, pa po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba, št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). Ob preizkusu, kolikšen delovni vložek bi bilo potrebno vložiti za pridobitev take zbirke sodb, kot to zahteva tožnik, pa se pokaže, da bi to terjalo precej dodatnega dela za organ, saj bi bilo potrebno vsak spis tudi vsebinsko pregledati. Upoštevati je namreč potrebno število vseh rešenih spisov, pa tudi dejstvo, da se sodbe vsebinsko ne morejo opredeliti skupno, kot jih je zahteval prosilec, saj se prejete zadeve vpisujejo zelo različno, odvisno od tega, kakšno vlogo vložijo stranke (lahko da gre le za razvezo, sporazumno razvezo z dodelitvijo otrok, določitvijo stikov in preživnine ali za tožbo za razvezo, določitev stikov, preživnine, lahko samo predlog za določitev stikov, ali za spremembo višine preživnine ipd.). Tudi v navedeni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v citirani zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih, kot jih je v navedeni zahtevi zahteval prosilec, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti. IP pa tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco dokumentov, ki ustrezajo pogojem prosilca.

Do drugačnega zaključka v konkretnem primeru ne morejo pripeljati niti kriteriji ugotavljanja obstoja dokumenta, ki se uporabljajo v praksi IP, kadar gre za dokumente v računalniških bazah. Iz prakse IP  izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve zahtevane informacije po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta. Skladno z navedenim pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta za organ relativno hitra in enostavna, vendar v obravnavanem primeru takega pristopa ni mogoče ugotoviti. Ker že podatka o tem, katere zahtevane zadeve so pravnomočne, ni mogoče pridobiti s pomočjo računalniško vodenega vpisnika, je IP ocenil, da gre pri konkretni zahtevi po posredovanju pravnomočnih sodb za ustvarjanje nove zbirke, s katero Okrožno sodišče v Ljubljani ne razpolaga.

Čeprav se je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe skliceval tudi na zlorabo pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, se IP v konkretnem pritožbenem postopku ni spuščal v presojo le-te, saj je ugotovil, da organ z zahtevano informacijo, po kriterijih, kot jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Po praksi IP bi lahko zlorabo pravice predstavljala zahteva, katere vsebinska obravnava bi glede na naravo vsebovanih informacij, ki terja temeljitost, do te mere ovirala delo organa, da nalog s svojega primarnega delovnega področja, tj. sojenje, ne bi mogel več izvajati tako, da bi ustrezno zavaroval pravice strank v sodnih postopkih (glej npr. odločbo IP, št. 090-175/2017/4 z dne 8. 11. 2017).

IP je v celoti sledil navedbam organa, da iskanje zahtevanih dokumentov v sistemu ne omogoča enostavnega in hitrega priklica podatkov. Prosilec nasprotnega namreč ni uspel dokazati. Pritožbene navedbe prosilca glede tega, da je Varuh človekovih pravic organ zaprosil za podatke v enakem obsegu kot prosilec in jih tudi dobil, so neutemeljene. Obdelavo osebnih podatkov v postopkih z zahtevo po ZDIJZ ne gre enačiti z obdelavo podatkov v postopkih po Zakonu o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 69/17 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVarCP), ki v 6. členu določa obveznost državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi), da morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave. Tudi iz metodologije dela analize, ki jo je opravil Varuh človekovih pravic in na katero se sklicuje prosilec izhaja, da je Varuh človekovih pravic zaprosil Okrožno sodišče v Ljubljani za seznam vseh spisov in po vnaprej pripravljenem ključu (med prvimi desetimi naključno izbrana prva zadeva na posameznem seznamu in potem vsaka deseta) odbral svoj vzorec. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe prosilca v zvezi z javno objavo vseh sodb po 6. členu Sodnega reda. Vrhovno sodišče je moralo že doslej na spletnih straneh sodstva objavljati pomembne sodne odločbe v zbirki sodnih odločb in obdelano sodno prakso sodišč, po spremembi Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16) pa morajo sodne odločbe o glavnih stvareh v strojno berljivi obliki posredovati še pravosodnemu ministrstvu, pri čemer gre za načrtovano avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov v povezavi z uporabo anonimizacijskega orodja, za kar je treba imeti zakonsko podlago (Sodni red pa kot podzakonski akt temu pogoju ne zadosti). Ob tem pri objavi sodne prakse, kot se izvaja po sedaj veljavnih pravnih podlagah, niti ne gre za avtomatično objavo, niti ne gre za objavo vseh sprejetih sodb. 

IP je zaključil, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je organ na zahtevo prosilca dolžan analizirati dokumente po kriterijih, kot jih zahteva prosilec in pripraviti novo zbirko. Gre namreč zato, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilec, analizirati vsebino dokumentov in šele presoditi, ali dokumenti v zbirko sodijo, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Ker so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. IP je ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit (zahteva se zavrne), vendar obrazložen z napačnimi razlogi (dostop se zavrne zaradi varstva osebnih podatkov), zato je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka