prosilka - Okrožno sodišče v Mariboru

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala, da ji po elektronski pošti posreduje sodbe (če je to nujno, tudi anonimizirane), v katerih je bila tožnica oziroma oškodovanka točno določena oseba. Organ je njeno zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.  IP je v pritožbenem postopku pritožbo zavrnil, in sledil razlogom organa in svoji ustaljeni praksi, da dostop ni možen zaradi izjeme varstva osebni podatkov, ker že sama prosilka razpolaga z varovanim osebnim podatkom (imenom in priimkov oškodovanke oziroma tožnice), ki se pojavlja v vseh zaprošenih sodbah , anonmizacija in delni dostop pa nista mogoča, ker se zahteva nanaša na posredovanje dokumentov, ki so povezani s točno določeno poimenovano osebo. Samo dejstvo, da navedeni podatki izhajajo iz sklepa Ustavnega sodišča, ne pomeni negacije izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in spremembe stališča IP v zvezi z možnostjo anonimizacije in delnim dostopom do zahtevanih dokumentov v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Ustavna pravica o javnosti sojenja (24. člen Ustave RS) je  v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja in kot taka ne sme omejiti druge ustavne pravice, pravice do varstva osebnih podatkov in varstva pravic zasebnosti, tudi v okviru sodnega postopka, nikakor pa ne prevladati nad postulati odločanja v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Iz teh razlogov IP zavrača tudi pritožbeni ugovor neustavnosti izpodbijane odločbe in sklicevanje na javnost sodb, kot je določena v EKČP IN ICCPR. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-52/2018/4
Datum: 13. 4. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Monike Aberšek, Žarova ulica 22, 3320 Velenje (v nadaljevanju prosilka) z dne 22. 1. 2018, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, Sodna ulica 14, 2305 Maribor (v nadaljevanju organ), št. Su 173/2018 z dne 27. 2. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je 22. 1. 2018 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahtevala, da ji organ po elektronski pošti posreduje sodbe (če je to nujno, tudi anonimizirane), v katerih je bila tožnica oziroma oškodovanka A.A., in sicer:
-    kazensko sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru z dne 13. 11. 1990,
-    kazensko sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 10. 4. 1991, ki je razveljavila sodbo iz prejšnje alineje,
-    kazenski sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 5. 9. 2003 in 30. 3. 2004,
-    civilno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 21. 1. 2009.
Navajala je še, da sodbe potrebuje zaradi študija ozadja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi W. proti Sloveniji. 

Organ je z odločbo št. Su 173/2018 z dne 27. 2. 2018 zahtevo prosilke v celoti zavrnil na podlagi 3. točke 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov). V razlogih je zahtevane sodbe identificiral z opravilnimi številkami in je med drugim navajal, da že sama prosilka razpolaga z varovanim osebnim podatkom (imenom in priimkov oškodovanke oziroma tožnice), ki se pojavlja v vseh zaprošenih sodbah, hkrati pa te vsebujejo okoliščine kaznivega dejanja, katerega žrtev je bila ta konkretno določena oseba, zato bi že samo razkritje teh sodb pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, anonimizacija pa ni mogoča, saj ne more prikriti identitete oškodovanke. Ker se zahteva nanaša na posredovanje dokumentov, ki so povezani s točno določeno poimenovano osebo, tudi ni možen delni dostop do teh dokumentov, saj z njim ni mogoče prikriti prepoznavnosti te osebe. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča I U 1588/2012 z dne 19. 2. 2014. Ker je zahtevo zavrnil iz tega razloga, se do ostalih možnih izjem organ ni opredeljeval. 

Prosilka je zoper izdano odločbo dne 9. 3. 2018 vložila pritožbo in pojasnila, da je bilo ime konkretne osebe skupaj z opravilnimi številkami sodb objavljano v sklepu Ustavnega sodišča, ESČP pa je odločilo, da je v postopku prišlo do kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Navajala je, da je za sodbe prosila dve sodišči in da so ji na Okrajnem sodišču v Celju sodbe posredovali, medtem, ko ji je organ dostop zavrnil. Dalje navaja, da je organ dostop javnosti do sodb zavrnil z obrazložitvijo, da javnost iz sklepa Ustavnega sodišča pozna ime stranke postopka. Dalje navaja, da je odločba nezakonita, ker so vse sodbe javne, in ostanejo javne, četudi Ustavno sodišče ali katerikoli organ razkrije imena strank ali v primeru, da javnost že pozna imena strank. Glede tega navaja še, da so javni dokumenti javni za vse in se dostop do njih ne more omejil le na nekatere storilce, na primer na tiste, ki ne poznajo imena strank. Dokument je ali pa ni javen, in sodbe so javne. Navaja, da je odločba neustavna, ker ESČP ne dopušča izjem pri javnosti sodb (6. člena EKČP in 14. člena ICCPR – Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – op. IP). Javnost ima pravico raziskovati, zakaj je prišlo do kršitev EKČP in če organ z zavrnitvijo dostopa skriva lastne kršitve, je to kršitev načela fair trail (6. člena EKČP). Trdi, da sodba Upravnega sodišča, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odločbi, za predmetno zadevo ni upoštevna, saj sploh ne govori o javnosti sodb, ampak o nejavnosti medicinske dokumentacije. Na koncu navaja, da sodbe potrebuje, ker namerava povzetek in oceno sodnega postopka objaviti v spletni enciklopediji, seveda brez osebnih podatkov. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in odobritev dostopa do zahtevanih dokumentov. 

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ, skupaj s prilogami, odstopil v reševanje IP, dne 12. 3. 2018.
IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. 
Ker je organ IP odstopil pritožbo brez dokumentacije, ki se nanaša na zadevo (drugi odstavek 245. člena ZUP), je IP v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZInfP z dopisom, št. 090-52/2018/2 z dne 30. 3. 2018 organ pozval na dostavo vseh dokumentov, ki so predmet prosilkine zahteve. 
Organ je IP zahtevane dokumente posredoval po elektronski pošti dne 9. 4. 2018.

K 1. točki izreka: 

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v izpodbijanem delu in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil ali je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali je bil prekršen materialni zakon. 
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), vprašanje pa je, ali je organ pravilno zavrnil dostop do zahtevanih informacij na podlagi izjem od prostega dostopa.
Dokumenti, ki so predmet odločanja IP, so sodne odločbe: 
-    sodba Temeljnega sodišča v Mariboru … z dne 13. 11. 1990,
-    sodba Višjega sodišča v Mariboru … z dne 10. 4. 1991,
-    sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru … z dne 5. 9. 2003 in … z dne 30. 3. 2004,
-    sodba Okrožnega sodišča v Mariboru … z dne 21. 1. 2009.
IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, da je v obravnavani zadevi podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je skladno z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). IP poudarja, da že sam podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi oziroma se je vodil sodni postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona. Poleg tega IP potrjuje ugotovitev organa, da vse zahtevane sodbe vsebujejo okoliščine kaznivega dejanja, katerega žrtev je bila oseba, z imenom in priimkom katere operira prosilka v zahtevi za dostop, kar pomeni, da razpolaga z varovanim osebnim podatkom. 

Obdelava osebnih podatkov po tretji točki 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.
Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne bi bilo mogoče, kot bo obrazloženo v nadaljevanju obrazložitve te odločbe. IP je po pregledu vseh sodb, ki so bile predmet te zahteva, zaključil, da iz njih ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Gre namreč za sodbe, ki v izreku in obrazložitvi vsebujejo okoliščine kaznivega dejanja, katerega žrtev je bila poimensko navedena oseba. Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki (imenom in priimkom), zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. Po presoji IP tako razkritje dokumentov ni mogoče niti z delnim dostopom. Pri tem se IP sklicuje na svojo prakso v odločbah (npr. 090/139/2017, 090-185/2017, 090-185/2017, 090-37/2017), v katerih je sledil sodni praksi Upravnega sodišča v sodbah I U 1391/2013 z dne 11. 12. 2013, I U 1588/2012 z dne 19. 2. 2014 in I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika. Pritožbena navedba, da se organ nepravilno sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 1588/2012, je tako po mnenju IP neutemeljena, saj organ z njo utemeljuje stališče glede nemožnosti anonimizacije tam presojanih dokumentov, pri čemer sama vrsta zahtevane dokumentacije ni pomembna.
Glede na zgornje stališče tudi pritožbeni razlog, da ime in priimek konkretne osebe, skupaj z opravilnimi številkami zahtevanih sodb, izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča, IP ne prepriča v drugačno odločitev. Samo dejstvo, da navedeni podatki izhajajo iz sklepa Ustavnega sodišča (ob tem, da prosilka te pritožbene navedbe niti ne izkaže), ne pomeni negacije izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in spremembe stališča IP v zvezi z možnostjo anonimizacije in delnim dostopom do zahtevanih dokumentov v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Pritožbena navedba, da je organ dostop javnosti do sodb zavrnil z obrazložitvijo, da javnost iz sklepa Ustavnega sodišča pozna ime stranke postopka, pa je protispisna, zato je IP ni presojal. 
V zvezi pritožbenimi navedbami, da so sodbe javne, IP pojasnjuje, da Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS št. 33I/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. člen Ustave RS), vendar pa je, po oceni IP, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja (Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 270-273). Če je ta pravica v prvi vrsti namenjena strankam postopka, potem takšna pravica ne sme omejiti druge ustavne pravice, pravice do varstva osebnih podatkov in varstva pravic zasebnosti, tudi v okviru sodnega postopka, nikakor pa ne prevladati nad postulati odločanja v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Iz teh razlogov IP zavrača tudi pritožbeni ugovor neustavnosti izpodbijane odločbe in sklicevanje na javnost sodb, kot je določena v EKČP IN ICCPR. Ob tem pa IP še dodaja, da v sodbi W. proti Sloveniji, v kateri je ESČP v postopku odločanja o zatrjevanih kršitvah 3., 6. in 13. člena EKČP zaradi sojenja v nerazumnem roku, presojalo postopke, ki so se končali z zahtevanimi sodbami, niso navedeni razlogi sodb, poleg tega je predsednik senata, ki je zadevo obravnaval, ugodil pritožbi pritožnice, da se njeno ime ne razkrije (v skladu s tretjim odstavkom 47. člena Poslovnika ESČP). 
Na drugačno odločitev IP tudi me more vplivati pritožbeno zatrjevanje, da je prosilka sodbe dobila od Okrajnega sodišča v Celju. IP pojasnjuje, da je predmet presoje v konkretnem primeru le odločba organa št. Su 173/2018 z dne 27. 2. IP se do odločitve drugega organa v morebitnem primerljivem postopku, ne sme opredeljevati, hkrati pa ga odločitve drugih organov tudi ne zavezujejo. IP pa pri tem poudarja, da s svojo odločitvijo v tej odločbi sledi svoji pretekli praksi v primerljivih zadevah, ki so citirane v enem od prejšnjih odstavkov obrazložitev te odločbe. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Zato se IP ni posebej opredeljeval do prosilkinih navedb, ki se nanašajo na razloge in namene, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva.

Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je tudi ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se sicer tudi prosilka in organ nista sklicevala oziroma je presojala.
IP je posledično zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

K 2. točki izreka: 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Maja Wondra, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka