prosilec - Občina Koper

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumentacije o prejemu in porabi namenskih sredstev iz naslova konkretnega pokopališča. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v računovodskih evidencah, ki se sicer na podlagi pogodbenega razmerja nahajajo v prostorih drugega organa, razpolaga le z dokumentacijo, ki vsebuje podatke o prejemu sredstev za konkretno pokopališče. V tem delu je IP pritožbi ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje kontne kartice s temi podatki. V delu, ki se nanaša na podatke o odhodkih, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, ker organ s temi podatki za konkretno pokopališče ne razpolaga, saj se ta vrsta podatkov vodi le za vsa pokopališča skupaj.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-48/2018/5
Datum: 29. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena ZUP Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 2. 2018 zoper odločbo Krajevne skupnosti Črni Kal, Črni Kal 70, 6275 Črni Kal (v nadaljevanju organ) št. 042/2018, z dne 2. 2. 2018, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 16. 2. 2018 se delno ugodi in se odločbo Krajevne skupnosti Črni Kal št. 042/2018, z dne 2. 2. 2018 delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije kontnih kartic za stroškovno mesto št. 92311 (pokopališče Gabrovica) za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2017.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je v zahtevi z dne 20. 11. 2017 organ prosil, da mu v obliki fotokopij posreduje dokumentacijo zadnjih 5 (petih) let o prejemu in porabi namenskih sredstev iz naslova pokopališča in grobnine za pokopališče v vasi Gabrovica, ki jo mora organ voditi po 26. členu in 1. točki 35. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16; v nadaljevanju ZPPDej).

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 042/2018, z dne 2. 2. 2018, v kateri je povzel 4. člen ZDIJZ in pojasnil, da je organ dolžan posredovati le informacijo, ki že obstaja oziroma s kakršno že razpolaga v času zahteve za dostop do informacije. Prosilec se je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja navedel, da je upravljavec pokopališča dolžan voditi dokumentacijo o prejemu in porabi namenskih sredstev iz naslova pokopališča in grobnin za pokopališče v vasi Gabrovica, in sicer po 26. členu in 1. točki 35. člena ZPPDej. 26. člen ZPPDej določa, da obsega upravljanje pokopališč zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. Nadalje je v drugem odstavku 35. člena ZPPDej določeno, da mora upravljavec pokopališča voditi trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajno evidenco grobov - kataster in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let. Iz navedenih določb torej ne izhaja, da bi moral organ voditi evidenco o prejemu in porabi namenskih sredstev iz naslova pokopališča in grobnin za pokopališče v vasi Gabrovica. Pri pregledu evidenc organa je bilo ugotovljeno, da ima organ v upravljanju 12 pokopališč, da sicer razpolaga s podatki o prejemu sredstev iz naslova pokopališke in pogrebne dejavnosti ter porabo teh sredstev, vendar za vsa pokopališča, ki jih ima v upravljanju, skupaj. Prav tako ugotavlja in splošno znano je, da sredstva iz naslova pokopališčne in pogrebne dejavnosti ne zadoščajo za kritje investicijskega vzdrževanja pokopališč, zato organ namenja ta sredstva tudi iz proračunskih sredstev. Glede na navedeno je organ ugotovil, da z dokumentacijo o prejemu in porabi namenskih sredstev iz naslova pokopališča in grobnin za pokopališče v vasi Gabrovica, dejansko ne razpolaga, zato le te ne more podati. Zaradi navedenega je Svet organa, na svoji 8. redni seji dne 2. 2. 2018 sprejel sklep, da predsednik Sveta organa podpiše odločbo, s katero zahtevo prosilca zavrne, na podlagi drugega odstavka 22. člena in v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Dne 16. 2. 2018 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. 042/2018, z dne 2. 2. 2018, v kateri je prosilec navedel, da se z obrazložitvijo odločbe ne strinja. Morebiti res ne gre za t.i. namenska sredstva, zagotovo pa gre za sredstva (prihodke in odhodke) organa, ki jih ta pridobiva na podlagi Odloka o upravljanju pokopališč in pokopališkem redu Mestne občine Koper (Uradne objave št. 6/97; v nadaljevanju Odlok). Odlok določa, da je upravljavec pokopališča v Gabrovici organ. Nadalje določa, da mora upravljavec pokopališča voditi evidenco umrlih, ki so pokopani na pokopališču, grobnih prostorov, v katerih so pokopani ter evidenco najemnikov grobnih prostorov (12. člen). V 31. členu pa določa, da so pristojbine in najemnine prihodek upravljavca. Iz navedenega jasno izhaja dolžnost vsakega upravljavca pokopališča, da za vsako posamezno pokopališče vodi prej navedene evidence, torej ločeno tudi evidenco umrlih, njihovih grobov ter najemnikov, tudi za pokopališče v Gabrovici. Organ se ne more izgovarjati na to, da nima pregleda od kod in za katero pokopališče je prejela sredstva za najem grobov in grobnine, saj mora na podlagi odloka občine, voditi prej omenjene evidence. Na podlagi teh obračuna najemnine in na podlagi neplačanih računov izdaja opomine za neplačane obveznosti. Če tovrstnega pregleda nima, gre lahko že za prekršek. Upoštevajoč navedeno, bi organ lahko brez večjih težav ločil prihodke iz najemnin grobov za pokopališče v Gabrovici od preostalih prihodkov in odhodkov in prosilcu zahtevane podatke posredoval. Zagotovo pa bi tudi brez najmanjših težav lahko posredoval podatke, koliko sredstev je bilo namenjenih za vzdrževanje pokopališča v Gabrovici, saj je organu zagotovo poznana urna postavka za delo, kakor tudi število opravljenih ur dela na pokopališču, ki jih je opravil napoteni oz. najeti delavec. Vsaka investicija oz. odliv denarja iz proračuna organa, pa mora tako ali tako biti razvidna iz poslovnih in knjigovodskih knjig organa. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja vodi in v njej odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena ZDIJZ, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. 9. člen ZDIJZ pa določa, da vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Iz odločbe št. 042/2018, z dne 2. 2. 2018 izhaja, da je v upravnem postopku odločal in odločbo izdal predsednik Sveta organa. Glede na to, da na spletni strani organa (naslov: http://www.koper.si/index.php?page=krajevneskupnosti&item=2001177), ni objavljene osebe, ki bi bila določena za postopanje z zahtevami po ZDIJZ, prosilec dvomi, da ima izdajatelj odločbe izpolnjene vse pogoje po ZUP za izdajanje odločb. 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 070/2018, z dne 5. 3. 2018 poslal IP.

IP je dne 15. 3. 2018 z namenom razjasnitve dejanskega stanja v prostorih Mestne občine Koper (v nadaljevanju občina) opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Organ in občina sta pojasnila, da v evidencah po ZPPDej in Odloku, na katere se sklicuje prosilec, ni podatkov o prihodkih in odhodkih. Ti podatki se vodijo v računovodskih evidencah v skladu z računovodskimi predpisi. Krajevna skupnost je samostojna pravna oseba, vendar v dogovoru z občino (na podlagi pogodbe) ta zanjo opravlja računovodske storitve. V okviru tega občina razpolaga s kontnimi karticami, ki se nanašajo na stroškovno mesto št. 92311, ki se nanaša na pokopališče Gabrovica. V teh kontnih karticah se nahajajo samo podatki o prihodkih. Organ je IP izročil kontne kartice za leta 2013, 2014, 2015, 2016 in 2017. Odhodki (za tekoče vzdrževanje: za vodo, elektriko, košnjo, manjša popravila) se vodijo za vsa pokopališča skupaj, zato ni mogoče pripraviti kontne kartice, kjer bi bili le podatki za pokopališče v Gabrovici. Dokument, iz katerega bi bili razvidni stroški samo za pokopališče v Gabrovici, zato ne obstaja niti pri organu niti pri občini. V zadnjih petih letih tudi ni bilo nobenih investicij na tem pokopališču. Pokopališče praviloma vzdržuje delavec, ki je zaposlen preko javnih del ali pa zunanji izvajalec, pri čemer se naročilo izda za vsa pokopališča in ne le za pokopališče v Gabrovici, zato niti pri organu niti pri občini ni dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, koliko delovnih ur je bilo opravljenih le na pokopališču v Gabrovici. Občina šteje, da gre pri teh kontnih karticah za računovodstvo organa. Organ lahko kadarkoli te dokumente od občine zahteva in ta mu jih bo poslala, saj te storitve za organ izvaja kot neke vrste računovodski servis. Gre torej za dokumente organa. Vse račune podpisujeta predsednik ali podpredsednik Sveta organa. Organ kot samostojna pravna oseba samostojno odloča o teh sredstvih. Organ je še poudaril, da je v postopku odločanja razumel 4. člen ZDIJZ tako, da informacijo javnega značaja predstavlja le dokument, s katerim organ dejansko razpolaga v svojih prostorih. Pojasnil je, da dobi vsake 3 mesece realizacijo finančnega načrta, ki pa vsebuje le zbirne podatke za vsa pokopališča. Zato je štel, da s kontnimi karticami ne razpolaga v materializirani obliki in posledično ne razpolaga z zahtevano informacijo javnega značaja. Organ je poudaril, da ničesar ni želel prikriti in da nima zadržkov, da se prosilcu posredujejo kontne kartice, ki se vodijo pri občini. 

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec je z zahtevo z dne 20. 11. 2018 zahteval, da mu organ posreduje fotokopije dokumentacije zadnjih 5 (petih) let o prejemu in porabi namenskih sredstev iz naslova pokopališča in grobnine za pokopališče v vasi Gabrovica, ki jo mora organ voditi po 26. členu in 1. točki 35. člena ZPPDej. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, zato je IP  ugotavljal, ali so glede zahtevane dokumentacije kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, ki izhajajo iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. 

Po pregledu relevantne zakonodaje in v tem okviru še posebej določb, ki jih je v zahtevi izpostavil prosilec, je IP ugotovil, da 26. člen ZPPDej določa, da upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. Glede na prvi odstavek 35. člena ZPPDej upravljavec pokopališča (v konkretnem primeru je za pokopališče v Gabrovici upravljavec organ, kot to izhaja iz 5. člena Odloka o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu, Uradne objave št. 6/97; v nadaljevanju Odlok) vodi trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajno evidenco grobov – kataster in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let. Smiselno enako izhaja tudi iz 12. člena Odloka, ki določa še, da te evidence vodi javno podjetje na način, kot ga predpiše občinska služba, pristojna za informacijski sistem, ostali upravljavci pa v skladu s predpisi in tradicijo. Iz navedenih določb ne izhaja, da bi organ moral v katerikoli izmed navedenih evidenc voditi tudi podatke o prejemu in porabi namenskih sredstev v zvezi s pokopališčem v Gabrovici. IP zato ne vidi razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe organa in občine na ogledu in camera, da se te vrste podatkov vodijo v računovodskih evidencah. Čeprav se je prosilec izrecno skliceval na določbe ZPPDej, ki glede na vse navedeno niso podlaga za evidence, kjer se nahajajo podatki o prejemu in porabi namenskih sredstev v zvezi s pokopališčem v Gabrovici, je v skladu z namenom ZDIJZ treba prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki te podatke vsebujejo, četudi so nastali na drugi pravni podlagi, kot jo zatrjuje prosilec. ZDIJZ namreč nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. IP je zato v nadaljevanju preveril, ali se zahtevani podatki dejansko nahajajo v računovodskih evidencah.

Iz 141. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave št. 40/00, s spremembami in dopolnitvami) izhaja, da je organ, ki je krajevna skupnost, pravna oseba javnega prava, ki v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in za svoj račun. Kot je bilo pojasnjeno na ogledu in camera, občina na podlagi pogodbe za organ opravlja računovodske storitve, in sicer to dejavnost izvaja kot računovodski servis, pri čemer organu v zvezi s to storitvijo lahko kadarkoli posreduje dokumente, ki pri tem nastanejo. V smislu ZDIJZ gre torej za dokumente, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, le da se zaradi pogodbenega razmerja fizično nahajajo v prostorih občine.

IP je na ogledu in camera ugotovil, da organ v računovodskih evidencah razpolaga le z dokumentacijo, ki vsebuje podatke o prejemu sredstev iz naslova pokopališče v Gabrovici, in sicer so za obdobje zadnjih 5 let to kontne kartice za stroškovno mesto št. 92311 (pokopališče Gabrovica) za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2017. IP je pregledal vsebino navedenih kontnih kartic in ugotovil, da ne vsebujejo podatkov, ki so v 5.a in 6. členu ZDIJZ opredeljeni kot izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Tudi organ je na ogledu in camera potrdil, da ni ovir za njihovo posredovanje prosilcu. Na podlagi vsega navedenega je v tem delu pritožba prosilca utemeljena, ker organ z dokumentom razpolaga, zato je IP odločil, kakor sledi iz 1. točke izreka te odločbe, da se pritožbi prosilca v tem delu ugodi.

Iz ugotovitev na ogledu in camera nadalje izhaja, da organ ne razpolaga s podatki o porabi sredstev iz naslova pokopališče v Gabrovici. IP ne vidi razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe organa, da se vsi odhodki vodijo za vsa pokopališča skupaj, zato ni mogoče pripraviti kontne kartice, kjer bi bili ti podatki le za pokopališče v Gabrovici. Dokumentacija, iz katere bi bili razvidni podatki o porabi sredstev samo za pokopališče v Gabrovici, zato ne obstaja niti pri organu niti pri občini. Organ je prepričljivo pojasnil, da to velja tako za stroške rednega vzdrževanja (npr. stroški za vodo, elektriko, košnjo, manjša popravila, ki se vodijo skupaj za vsa pokopališča), kakor tudi za stroške investicijskega vzdrževanja (investicij v zadnjih 5 letih na pokopališču v Gabrovici ni bilo). Podatkov o odhodkih, ki so nastali zaradi upravljanja pokopališča v Gabrovici, ni mogoče pridobiti niti iz drugih dokumentov (npr. na podlagi urne postavke za delo in števila opravljenih ur dela na pokopališču, kot to predvideva prosilec v pritožbi). Pokopališče namreč praviloma vzdržuje delavec, ki je zaposlen preko javnih del, ali pa zunanji izvajalec, pri čemer se naročilo izda za vsa pokopališča in ne le za pokopališče v Gabrovici, zato niti pri organu niti pri občini ni dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, koliko delovnih ur je bilo opravljenih le na pokopališču v Gabrovici. Da organ ne razpolaga s podatki o odhodkih, ki so nastali zaradi upravljanja pokopališča v Gabrovici, izhaja tudi iz dejstva, da organ od občine dobi vsake 3 mesece realizacijo finančnega načrta, ki pa vsebuje le zbirne podatke za vsa pokopališča. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še z drugimi dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih organ moral imeti. IP pojasnjuje, da je organ prosilcu dolžan posredovati le dokumente, s katerimi po ZDIJZ dejansko razpolaga, zato prosilec na podlagi ZDIJZ ne more pridobiti dokumentov, ki jih organ nima. Organ na podlagi ZDIJZ tudi ni dolžan ustvarjati novih dokumentov ali zbirati informacij od drugih zavezancev po ZDIJZ. Obveznost organa obsega le predložitev informacij javnega značaja, s katerimi že razpolaga v materializirani obliki. V posledici povedanega je v tem delu pritožba prosilca neutemeljena, ker organ z dokumentom ne razpolaga, zato je IP odločil, kakor sledi iz 2. točke izreka te odločbe, da se pritožba prosilca v tem delu zavrne.

Prosilec je izpodbijal odločbo tudi zaradi kršitve pravil postopka, ker je dvomil, da ima izdajatelj izpodbijane odločbe izpolnjene vse pogoje po ZUP za izdajanje odločb. Kot je prosilec pravilno navedel v pritožbi, 21. člen ZDIJZ določa, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena ZDIJZ, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, tj. ZUP. Skladno s prvim odstavkom 28. člena ZUP odločbo v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda njegov predstojnik, kar je v obravnavanem primeru predsednik Sveta organa. Predsednik Sveta namreč na podlagi 23. člena Statuta Krajevne skupnosti Črni Kal predstavlja in zastopa organ. IP je tako ugotovil, da je odločbo na prvi stopnji izdala uradna oseba, pooblaščena za izdajo odločbe, in je torej ta pritožbena navedba neutemeljena. 

IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga, je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka