prosilka - Občina Hajdina

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokument, ki naj bi ga dve poimensko določeni fizični osebi poslali občini. Organ je zahtevo zavrnil, saj je ugotovil, da gre za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, saj dokumenti v celoti predstavljajo osebne podatke. Prosilka se je zoper odločbo pritožila in predlagala, da se v primeru, v kolikor dokumenti vsebujejo osebne podatke, le-te prekrije skladno s 7. čl. ZDIJZ. IP je v svojem postopku ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Namreč prosilka je zahtevek oblikovala na način, da je zahtevala informacije po imenu in priimku dveh točno določenih fizičnih oseb. V konkretnem primeru bi organ z razkritjem dokumentov posredoval varovane osebne podatke pošiljateljev dokumentov, namreč že samo morebitno dejstvo obstoja zahtevanih dokumentov bi nepooblaščeni osebi dalo informacijo o tem, da sta določeni fizični osebi na organ naslovili dokumente, kar pa so varovani osebni podatki. To tudi pomeni, da glede na prosilkin zahtevek, ne bi bilo mogoče brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov izvesti delnega dostopa. Skladno z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organ pravilna, in je pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-45/2018/2
Datum: 13. 4. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E, 7/18–ZDIJZ-F; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 1. 2. 2018, zoper odločbo, št. 090-10/2017-4 z dne 31. 1. 2018, Občine Hajdina, Zgornja Hajdina 44/A, 2288 Hajdina (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 
O D L O Č B O:

 
1.    Pritožba prosilke z dne 1. 2. 2018 zoper odločbo Občine Hajdina št. 090-10/2017-4 z dne 31. 1. 2018 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

 
Prosilka je dne 18. 12. 2017 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala, da ji organ posreduje »dokumentacijo, katero sta v seznanitev občini poslala … - poslana s strani pošiljateljev na MOP in MGKP«. Želeno dokumentacijo je želela pridobiti v obliki fotokopij.

Dne 4. 1. 2018 je organ prosilki poslal dopis s št. 090-10/2017-2, s katerim jo je pozval na dopolnitev vloge. In sicer je prosilko pozval, da natančneje opredeli svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, predvsem pa naj pojasni, za katero obdobje zahteva dokumente in katere dokumente želi prejeti. Prosilka je v svojem odgovoru z dne 6. 1. 2018 pojasnila, da se njena zahteva nanaša na dokumente z dne 27. 11. 2017, ki jih je organ prejel dne 29. 11. 2017. Dokumentacija naj bi z vsemi prilogami obsegala približno 27 strani.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-10/2017-4 z dne 31. 1. 2018, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Organ je v odločbi pojasnil, da se zahteva nanaša na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Nadalje je organ pojasnil, da se zahtevani dokumenti v celoti obravnavajo kot osebni podatki, saj je prosilka zahtevala dokumentacijo dotičnih oseb. Pri tem se je skliceval na dve odločbi IP, in sicer na odločbo št. 090-143/2014 in na odločbo št. 090-157/2017. Skladno z navedenim je, na podlagi izjeme od prostega dostopa iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zahtevo prosilke zavrnil. 

Prosilka se je dne 1. 2. 2018 zoper odločbo organa pritožila. V pritožbi je navedla, da organ nima pravne podlage, da v celoti zavrne njeno zahtevo. Namreč, v kolikor dokumenti vsebujejo osebne podatke, bi moral organ te skladno s 7. členom ZDIJZ prekriti in ji omogočiti delni dostop. Prosilka zato poziva organ, naj prekrije podatke, ki po ZVOP-1 predstavljajo osebne podatke, in naj ji omogoči dostop do zahtevane dokumentacije. 

Organ je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 090-10/2018-2 z dne 20. 2. 2018 pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP. 

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP se je v konkretnem primeru spustil v odločanje o vprašanju, ali obstaja izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kakor to določa 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v izreku izpodbijane odločbe, da se zavrne dostop do zahtevanega dokumenta, pravilna, saj je glede zahtevane informacije podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je namreč prosilka zahtevala dokument, ki se nanaša na določeni fizični osebi. Glede na to, da je prosilka zahtevala dokument v zvezi z določenimi fizičnimi osebami, za katere ni določena javnost njihovih podatkov na podlagi zakona, je treba dostop zavrniti iz razloga izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. 

Po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno Sodbo upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

V konkretnem primeru prosilka zahteva dokumente, ki naj bi jih določeni oziroma določljivi fizični osebi dne 27. 11. 2017 naslovili na organ. V konkretnem primeru bi organ (glede na vsebino zahteve) z razkritjem dokumentov posredoval varovane osebne podatke pošiljateljev dokumentov. Podatki pošiljateljev pa so v konkretnem primeru varovani osebni podatki, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu 9. člena ZVOP-1 (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ). Oziroma povedano z drugimi besedami, že samo morebitno dejstvo obstoja zahtevanih dokumentov bi nepooblaščeni osebi dalo informacijo o tem, da sta določeni fizični osebi na organ dne 27. 11. 2017 naslovili dokumente, ki so bili naslovljeni tudi na Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar pa so varovani osebni podatki. 

Glede na to, da je prosilka zahtevek oblikovala na način, da je zahtevala informacije po imenu in priimku dveh točno določenih fizičnih oseb, je IP ugotovil, da ne bi bilo mogoče brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov izvesti delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ. Kot navedeno zgoraj, bi organ že samo s tem, da bi potrdil obstoj dokumentov (tudi če bi v njih prekril identifikacijske podatke za ti dve fizični osebi) potrdil, da sta določena posameznika poslala dokumente organu ter tudi Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar pa že predstavlja njune varovane osebne podatke. Posredovanje kateregakoli dela zahtevane dokumentacije v konkretnem primeru torej zaradi varstva osebnih podatkov ni dopustno. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v zgoraj že omenjeni sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.  

IP je skladno z vsem povedanim zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Neja Domnik, dipl. prav.(UN), 
raziskovalka pri IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka