prosilec - Zavod RS za zaposlovanje

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številne dokumente, ki se nanašajo na postopke, ki jih je (oz. naj bi jih) organ vodil v povezavi s prosilcem samim. Organ je zahteve prosilca zavrnil, pri čemer se je skliceval na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se vsi dokumenti, ki jih zahteva prosilec, nanašajo nanj. Posamezniki, ki želijo od organov prejeti svoje osebne podatke, lahko slednje zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 30. člen ZVOP-1), ne morajo pa svojih podatkov zahtevati na podlagi ZDIJZ, saj ZDIJZ izključuje posredovanje tistih dokumentov, ki se nanašajo na varovane osebne podatke (kar izključitev iz evidence brezposelnih oseb in vsi dokumenti v povezavi s tem, nedvomno so). Kadar prosilec svojo zahtevo oblikuje na način, da zahteva podatke za točno določenega posameznika, prav tako ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, zato je IP pritožbe prosilca v celoti zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-42/2018/2
Datum: 19. 4. 2018

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 2. 2018, zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2018-4 z dne 22. 1. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 9. 2. 2018 zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, št. 090-1/2018-4 z dne 22. 1. 2018 se zavrneta.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 28. 12. 2017 na organ naslovil pet vlog, ki jih je organ obravnaval kot zahteve za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za pridobitev:
(1)    materialnega dokaza o vročitvi vabila z dne 17. 5. 2017, odpravljenega s strani Območne službe Sevnica, ki ga prosilec ni nikoli prejel in ki naj bi izkazoval vabilo z dne 23. 5. 2016,
(2)    materialnega dokaza v smislu zakonske odredbe, ki organu omogoča, da je po prejemu vloge z dne 31. 3. 2017 prosilca klical na mobitel in obvestil, da ne bo izdal novega vabila, ker zoper njega teče postopek v Ljubljani,
(3)    materialnega dokaza, da je uradna oseba pritožbo prosilca z dne 3. 5. 2017 zadržala v predalu po nalogu nadrejenih do 29. 6. 2017 in zakonsko procesno osnovo za to,
(4)    materialnega dokaza o podani zahtevi za izvzetje uradne osebe … iz vodenja postopka (ki ga prosilec nikoli ni zahteval),
(5)    materialnega dokaza o odstopu pritožbe prosilca z dne 27. 6. 2017 pritožbenemu organu, Informacijskemu pooblaščencu, s strani uradne osebe organa, …,
(6)    materialnega dokaza o začetku postopka nadzora nad prosilcem in zakonski osnovi za izdajo odločbe za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb,
(7)    materialnega dokaza o ponovni prijavi prosilca v evidenco brezposelnih oseb z 28. 8. 2015, kot navaja MDDSZ v sklepu št. …,
(8)    materialnega dokaza o pozivu MDDSZ za posredovanje pojasnila o tem, zakaj organ ni izdal akta prve stopnje.

Prosilec je dne 3 1. 2018 na organ naslovil dodatno zahtevo za posredovanje informacije, kdaj je organ po uradni osebi …, od prosilca zahteval dopolnitev vloge za izvzetje uradne osebe …, zaradi nejasnosti, nerazumljivosti in mu zato odredil rok.

Organ je zahteve prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. 090-1/2018-4 z dne 22. 1. 2018, pri čemer se je skliceval, da nekateri elementi (nesorazmerna obremenitev organa, pogostost vlaganja zahtev, funkcionalno povezane zahteve, šikaniranje) kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ker je prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, je organ zahteve prosilca z dne 28. 12. 2017 in 3. 1. 2018, v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da je v letu 2017 od prosilca prejel več ustnih in pisnih zahtev za posredovanje informacij javnega značaja v zadevi nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelne osebe, ki ga je nadzornik … dne 16. 2. 2017 uvedel po uradni dolžnosti nad prosilcem in se je zaključil z izdajo odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Prosilec je vložil pritožbo zoper odločbo o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, naknadno je z namenom zavlačevanja postopka ugovarjal krajevno in stvarno pristojnost, zahteval pa je tudi izločitev nadzornika iz postopka nadzora. Prosilec je od dne 24. 4. 2017 naprej večkrat (vsaj petkrat) od organa zahteval številne dokumente, ki se nanašajo na navedeni postopek in na postopke v povezavi z navedenim postopkom. Organ na podlagi tega ugotavlja, da je prosilec z nadaljnjimi šestimi zahtevami z dne 28. 12. 2017 in 3. 1. 2018 prekoračil namene in pravne mere pravice dostopa do informacij javnega značaj, iz zahteve je mogoče zaznati nespoštovanje organa in uradnih oseb, zahteva pa tudi ovira delo uradnih oseb na način, da ti svojih preostalih nalog ne bi več mogli izvajati in zato pravice stran v drugih postopkih ne bi mogli ustrezno zavarovati. 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil dve pritožbi, obe datirani dne 9. 2. 2018. V prvi pritožbi se sklicuje na svojo zahtevo z dne 28. 12. 2017, v drugi pa na svojo zahtevo z dne 3. 1. 2018, ki jih je organ vse obravnaval v okviru iste odločbe. V pritožbi glede zahteve z dne 28. 12. 2017, ki jo prosilec poimenuje pritožba zaradi molka organa, prosilec navaja, da je zahtevo poslal s priporočeno pošto, da organ in uradna oseba prosilca nista pozvala na dopolnitev vloge, zaradi česar prosilec domneva, da je vloga jasna in razumljiva. Organ in uradna oseba se tudi nista izrekla za nepristojna, zahteve nista odstopila pristojnemu organu, niti nista vloge zavrnila s sklepom na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP. Organ tudi vloge ni zavrnil iz razlogov iz 129. člena ZUP, kot tudi zahtev ni združil v en postopek. Glede na navedeno prosilec meni, da je za odločitev pristojna območna enota Sevnica in uradna oseba …, zato skladno z osmim odstavkom 22. člena ZDIJZ vlaga pritožbo zaradi molka organa. 

Prosilec je istega dne dvakrat vložil tudi pritožbo zoper odločbo št. 090-1/2018-4 z dne 22. 1. 2018, v kateri je navedel, da se na vloge ZZRS Območna enota Sevnica ne bo referiral, saj je pritožbo zaradi molka organa poslal stvarno pristojnemu organu. Pritožbo vlaga v zvezi s svojo zahtevo z dne 3. 1. 2018. Navaja, da so navedbe glede šikanoznosti iz 18. člena Uredbe o upravnem poslovanju neinventiven, zlizan pristop, ki ima prekluzivni rok pozivanja in procesni način odločanja, hkrati pa se nanaša izključno na dopise, ne na vloge. Meni, da njegove zahteve lahko šikanirajo samo tistega, ki ni spoštoval temeljnih procesnih odredb. Zato prosi pritožbeni organ, da mu v pritožbenem postopku omogoči pristop do zahtevanih informacij, ki mu bodo služile kot dokazni predlogi. Prosilec je še navedel, da se glede šikaniranja ne bo opredeljeval, ker nima smisla in nima časa, kar se tiče »dolgovlačenja postopka« pa bi si organ lahko poiskal strokovno pravno pomoč, če zadeve ni znal procesno pravilno in pravočasno rešiti.

Organ je pritožbe prosilca, z dopisom št. 090-1/2018-7 z dne 23. 2. 2018, odstopil v reševanje IP, kot pravočasne, dovoljene in vložene po upravičeni osebi. Organ je pojasnil, da prosilec ne navaja nobenih novih dejstev, zaradi katerih bi organ spremenil svojo odločitev. Organ vztraja pri svojih navedbah v izdani odločbi o zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja iz razloga šikaniranja organa. 

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da se je prosilec pritožil zoper odločbo organa v delu, ki se nanaša na njegovo zahtevo z dne 3. 1. 2018, v preostalem delu, pa je vložil pritožbo zaradi molka, ker o zadevi naj ne bi odločil stvarno pristojni organ. IP ugotavlja, da je o zahtevi odločil Zavod RS za zaposlovanje, kar je ne glede na to, da je prosilec vložil zahtevo pri določeni območni enoti zavoda, še vedno isti organ, ki je o zahtevi lahko zakonito odločil. Skladno z 9. členom ZDIJZ lahko organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, lahko pa več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja. Način organizacije dela na področju posredovanja informacij javnega značaja je v pristojnosti organa samega in prosilec nima pravice izbirati in organu nalagati, katera uradna oseba bo o njegovi zahtevi odločala in katera organizacijska enota organa mora o njegovi zahtevi izdati odločbo. Organ namreč skladno z 9. členom ZDIJZ sam odloča o načinu organizacije svojega dela. IP je zato pritožbo prosilca zaradi molka organa (skladno s četrtim odstavkom 7. člena ZDIJZ) štel za pritožbo zoper vsebinsko odločitev organa. Posledično je IP obe pritožbi organa obravnaval kot pritožbi zoper odločbo organa v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP v konkretnem primeru pritožbene zadeve ni presojal na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja, na kar se je sicer opiral organ, saj je iz zahtev in pritožbenih navedb prosilca ugotovil, da se vsi dokumenti nanašajo na pridobitev dokumentov vezanih na prosilca samega (vabilo, ki je bilo/naj bi bilo vročeno prosilcu, dokument o zadržanju pritožbe prosilca v predalu, dokument o odstopu pritožbe prosilca pritožbenemu organu, dokument o prijavi prosilca v evidenco brezposelnih ipd.). 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je skladno z definicijo 1. točke 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Že sam podatek o tem, ali pri organu obstajajo dokumenti v povezavi s konkretnim prosilcem, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona.

Obdelava osebnih podatkov po tretji točki 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Po prvem odstavku 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. IP je ugotovil, da zakonska podlaga za razkritje podatka o tem ali je bilo vabilo prosilcu odpravljeno z organa, ali je organ po prejemu vloge prosilca klical, ali je organ pritožbo prosilca zadržal v predalu (in za druge smiselno podobne dokumente), ne obstaja. Glede na navedeno gre za varovan osebni podatek in organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu, saj predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne bi bilo mogoče, saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

Na odločitev v konkretni zadevi tudi ni pomembno, da je prosilec zahteval podatke o samem sebi, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Dejstvo, da je prosilec s svojimi osebnimi podatki že seznanjen, v konkretnem primeru ni relevantno, saj za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec posebne razloge ali privilegije, zaradi katerih bi bil upravičen zahtevati informacije, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Tretji odstavek 5. člena ZDIJZ namreč določa, da ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe, pridobi pravico do ponovne uporabe informacij (oz. smiselno, da pridobi pravico zahtevati iste informacije). Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova stalnega prebivališča, rojstnega datuma ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahtevo konkretiziral s točno določenim posameznikom. Posamezniki, ki želijo od organom prejeti svoje osebne podatke, pa slednje lahko zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 30. člen ZVOP-1), ne morajo pa svojih podatkov zahtevati na podlagi ZDIJZ, saj ZDIJZ izključuje posredovanje tistih dokumentov, ki se nanašajo na varovane osebne podatke (kar izključitev iz evidence brezposelnih oseb in vsi dokumenti v povezavi s tem, nedvomno so.)

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je treba zahtevo prosilca zavrniti že iz razloga varstva osebnih podatkov (ne da bi se IP sploh opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov, saj že potrditev obstoja dokumenta v konkretnem primeru predstavlja obdelavo osebnih podatkov), zato se IP ni podrobneje spuščal v ugotavljanje zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj slednje ne bi privedlo do drugačne odločitve v konkretnem postopku. 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je izrek odločbe prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila: mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka