Delo d.o.o - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilka je od organa želela pridobiti vmesno sodbo v pravdnem postopku, ki še ni zaključen. Organ je zahtevo delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, saj je bila v zadevi javnost izključena. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje tudi nevarovane podatke, tj. podatke, ki jih je dopustno razkriti, zato je v tem delu pritožbi prosilke ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-40/2018/4
Datum: 26. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi Delo. d.o.o, Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 5. 2. 2018 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 55/2018 z dne 24. 1. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 5. 2. 2018 zoper odločbo Okrožnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 55/2018 z dne 24. 1. 2018, se delno ugodi. Izpodbijana odločba se delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo vmesne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. P 2472/2012-III z dne 13. 12. 2017, na način, da bodo iz nje razvidne še obrazložitve vmesne sodbe pod točkami 11, 12, 13, 15, 17, 18, 19, 29, 30, 53 in 66.

2.    Pritožba prosilke z dne 5. 2. 2018 se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 18. 12. 2017 in ponovno 22. 1. 2018 na organ naslovila zahtevo za posredovanje vmesne sodbe v zadevi pod opr. št. P 2472/2012-III.

Organ je zahtevo prosilke delno zavrnil z odločbo, št. Su 55/2018 z dne 24. 1. 2018. Navedel je, da je bila v zadevi opr. št. P 2472/2012-III izdana vmesna sodba in postopek še poteka. V navedeni zadevi je bila javnost delno izključena v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da lahko senat izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S tem je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Zaradi varstva podatkov, je bila na obravnavah javnost delno izključena. Posledično se dovoli le posredovanje anonimiziranega izreka vmesne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi opr. št. P 2472/2012-III.

Zoper odločbo, št. Su 55/2018 z dne 24. 1. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), je organ 7. 2. 2018 prejel pritožbo, v kateri je prosilka navedla, da se ne strinja s stališčem organa, da se »posledično dovoli le posredovanje anonimiziranega izreka vmesne sodbe«, ker je bila »zaradi varstva podatkov na obravnavah javnost delno izključena«. V konkretnem pravdnem postopku P 2472/2012-III gre za tožbo zaradi … o domnevnem …. Prosilka je navedla, da gre za izredno odmeven primer, o katerem so mediji veliko poročali že pred vložitvijo tožbe, saj gre za …, ki zaradi … domnevnega … toži …. Zaradi navedenih razlogov ima javnost vso pravico seznaniti se z vsemi dejstvi in podatki, vključno z razlogi sodišča za ugoditev tožbenemu zahtevku. Le tako je lahko javnost pravilno in popolno obveščena o odločitvi sodišča, s čimer bo tudi zadoščeno 39. členu ustave, ki govori o svobodi izražanja. V nasprotnem primeru je opravljanje novinarskega poklica, katerega osnovno poslanstvo je obveščanje javnosti, otežkočeno, če ne celo onemogočeno. Prosilka je poudarila, da organ v svoji odločbi razen pavšalne navedbe, da je bila javnost delno izključena zaradi varstva osebnih podatkov, drugih razlogov ni navedel. Ni navedel niti obrazložil razlogov, zakaj je dovolil le posredovanje izreka sodbe. Organ ni navedel, kateri podatki bi bili lahko sporni, niti ni opravil testa javnega interesa v skladu z 2. odstavkom 6. člena ZDIJZ. Dostop do zahtevanega dokumenta je organ zavrnil v celoti (z izjemo izreka sodbe, iz katerega pa ne izhajajo razlogi sodišča za svojo odločitev). Organ se tudi ni opredelil glede delnega dostopa do zahtevanega dokumenta v skladu s 7. členom ZDIJZ. Zahtevana vmesna sodba je namreč sestavni del konkretnega pravdnega postopka in tudi s prekritimi podatki oziroma delnim dostopom izkazuje potek pravdnega postopka, za katerega v določenem obsegu velja načelo transparentnosti. Prosilka se je v zvezi s pravico javnosti do sodb v zadevah, kjer je bila javnost izključena delno ali v celoti, sklicevala tudi na prakso IP (npr. odločba, št. 090-66/2011/4 z dne 31. 5. 2011, št. 090-31/2013/4 z dne 5. 3. 2013). Izključitev javnosti z glavne obravnave ne more biti razlog, da se prosilki avtomatično zavrne dostop do celotne sodbe, saj je mogoče z institutom delnega dostopa zadostiti vsem ustavnim pravicam (pravici do zasebnosti, pravici do osebnih podatkov in pravici do svobode izražanja), ne da bi katero od njih povsem omejili. V konkretnem primeru gre za zadevo širšega družbenega pomena, zato je javnost toliko bolj upravičena do zahtevane informacije (obrazložitve sodbe). Gre namreč za pravdni spor med …, torej osebo, ki je v tistem času, na katerega se nanaša pravda, imela status relativno javne osebnosti, in …, ki je na svoji spletni strani …, ki naj bi dokazovala, da se je …. Javnost se ima pravico seznaniti z dogajanjem v ozadju …, v katerega naj bi …, in tudi pravico seznaniti se z ugotovitvami sodišča, torej ali je to bilo res, ali je morda šlo za lažne novice. Prav tako se ima javnost pravico seznaniti z razlogi, ki so sodišče napeljali na takšno odločitev, kakršno je sprejelo. Sodišče je, kot izhaja iz izreka sodbe, s katerim je ugodilo tožbenemu zahtevku po temelju, ugotovilo, da informacija očitno ni bila resnična, kar pa ni pomembno le za … samo, ampak tudi za poročanje medijev, ki lahko s svojim poročanjem vplivajo na …

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. Su 55/2018 z dne 20. 2. 2018, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je z dopisom, št. 090-40/2018/2 z dne 2. 3. 2018, organ pozval, naj pojasni in posreduje dokumentacijo, iz katere izhaja dejstvo, da je bila javnost v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2472/2012-III, delno izključena v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku. IP je odgovor organa prejel 22. 3. 2018, s pojasnilom, da dejstvo o izključitvi javnosti izhaja iz zapisnika o opravljeni glavni obravnavi. Dopisu je priložil tudi zapisnik.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri delnem dostopu do zahtevanega dokumenta skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). 

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Da gre za varovane osebne podatke skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1), je organ utemeljeval tudi s tem, da je bila javnost v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2472/2012-III, delno izključena.

Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US in 10/17; v nadaljnjem besedilu ZPP) v 294. členu določa, da senat izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Senat lahko izključi javnost tudi tedaj, če se z ukrepi za vzdrževanje reda, ki so določeni v tem zakonu, ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. Navedeni zakon v prvem odstavku 322. člena kot pravilo postavlja, da so sodbe javne, saj določa, kadar se sodba razglasi, predsednik senata izrek sodbe prebere javno in sporoči na kratko razloge sodbe. Izjema od tega pravila je določena v tretjem odstavku 322. člena ZPP, ki za primer, če je bila javnost glavne obravnave izključena, določa, da se izrek sodbe vselej javno prebere, sodišče pa odloči, ali in koliko naj se izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe.

IP je z dopisom, št. 090-40/2018/2 z dne 2. 3. 2018, organ pozval, naj pojasni in posreduje dokumentacijo, iz katere izhaja dejstvo, da je bila javnost v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2472/2012-III, delno izključena v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku. V odgovoru, št. Su 55/2018 z dne 19. 3. 2018, je organ navedel, da dejstvo o izključitvi javnosti izhaja iz zapisnika o opravljeni glavni obravnavi z dne 24. 10. 2016. Javnost je bila izključena zaradi varovanja osebne skrivnosti … in tudi poslovnih skrivnosti tožene stranke (4. stran zapisnika). Ne glede na to, ali je javnost izključena pri razglasitvi sodbe, IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ smiselno sledi temu namenu iz področne zakonodaje (konkretno ZPP in 294. člena), saj so ti podatki v postopku z zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja varovani z izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Po 6. členu ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Skladno z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi organ, lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom izrecno določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Posredovanje dokumenta prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

IP je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje tako nevarovane podatke, tj. podatke, ki jih je dopustno razkriti, kot varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. V zvezi z nevarovanimi podatki IP pojasnjuje, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V obravnavanem primeru ne gre v celoti za osebne podatke po definiciji iz 6. člena ZVOP-1, ampak gre tudi za informacije o pravni podlagi, ki jo je sodišče uporabilo pri argumentaciji svoje odločitve. Le-teh pa že pojmovno ne moremo umestiti med osebne podatke, saj ne gre za podatke, ki bi se nanašali na posameznika. Prav tako takšen način dostopa v obravnavanem primeru ne bi ogrozil varovanih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa, ki je urejen v 7. členu ZDIJZ, namreč določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Ker je IP ugotovil, da izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pri dostopu do obrazložitve vmesne sodbe pod točkami 11, 12, 13, 15, 17, 18, 19, 29, 30, 53 in 66 ni podana in je delni dostop, ne da bi s tem ogrozili zaupnost informacij, mogoč, je pritožbi prosilke v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Preostali deli zahtevanega dokumenta vsebuje varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. Ti osebni podatki so sledeči: ime in priimek …, … naslov, konkretne izjave oz. osebne izpovedbe …, mišljenje, čutenje oz. … subjektivno videnje in doživljanje v sodnem postopku obravnavanih dogodkov (zaradi katerih je bila nenazadnje javnost tudi izključena iz glavne obravnave). Navedeni podatki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost …, na katero se zahtevani dokument nanaša, zaradi česar gre skladno z definicijo iz 6. člena ZVOP-1 za osebne podatke. IP meni, da teh podatkov ni dopustno posredovati prosilki, ker gre za varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Tako razkritje oseb oz. informacij, ki bi omogočile določljivost oseb, v postopku po ZDIJZ ni dopustno, zato je IP na podlagi 248. člena ZUP v tem delu pritožbo prosilke zavrnil in odločil, da je izpodbijana odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena (2. točka izreka te odločbe).

Prosilka je v pritožbi grajala ravnanje organa, ker ta ni izvedel testa javnega interesa pri dostopu do zahtevane vmesne sodbe, ob tem pa ga sama v zahtevi ni navajala niti utemeljevala. To je naredila šele v pritožbi. IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam, da za posredovanje zahtevanega dokumenta obstaja javni interes. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi se sicer ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Prosilka sicer omenja prakso IP in njegove odločitve v zvezi z dostopi do posameznih sodb, vendar je v vseh navedenih primerih šlo za kazenske zadeve, kjer je javni interes že po naravi stvari bolj izrazen. Javnopravni interes, ki naj bi ga zasledoval državni tožilec v kazenskih postopkih, pa se tudi bistveno razlikuje od zasebnopravnega interesa, ki ga zasledujejo posamezniki v civilnih postopkih. Tudi zato, ker je zatiranje kaznivih dejanj v javnem interesu, je kazensko procesno pravo v večji meri zaznamovano z zasledovanjem javnega (in ne zasebnega) interesa kot civilno. Tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka