Civilna iniciativa Zreče - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je zahteval podatke v zvezi s prijavo hrupa na območju Zreč. Organ je ugotovil, da zahtevane informacije ne obstajajo, zato je zahtevo zavrni. IP je v pritožbenem postopku potrdil odločitev organa in pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBE:

Številka: 090-39/2018/3
Datum: 27. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US, 102/15- ZDIJZ-E, 7/18–ZDIJZ-F; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi… , z dne 5. 2. 2018 (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 090-95/2017-7 z dne 19. 1. 2018, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbo prosilca z dne 5. 2. 2018 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-95/2017-7 z dne 19. 1. 2018, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Civilna iniciativa Zreče (CI) je dne 24. 11. 2017 na organ naslovila zahtevo za posredovanje več odgovorov v zvezi z reševanjem njihove prijave hrupa, ki ga povzroča podjetje Unior d.d. na območju Zreč. Organ je CI pozval na dopolnitev, v katerem naj pojasni, kdo je v konkretni zadevi prosilec, ki se mu lahko tudi vroči odločbo in zahteval dodatna pojasnila, katere dokumente zahteva. Prosilec je v roku zahtevo dopolnil. V dopolnitvi svoje zahteve je navedel ime, priimek in naslov fizične osebe kot prosilca, hkrati pa pojasnil, da se na podlagi ZDIJZ želi seznaniti z dokumenti, iz katerih izhajajo naslednje informacije: 
(I)    »čakalna lista«, ki izkazuje, kdaj bo prijava hrupa, ki jo je podala CI, obravnavana;
(II)    zakaj organ ne ukrepa, ker so ravni hrupa presežene in če organ meni, da ni pristojen za obravnavo navedene prijave, prosilec zahteva naslov pristojnega organa (in ime odgovorne osebe), skupaj z odstopnim dokumentom;
(III)    o strokovnih podlagah za Kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih pregledov, št. 061-3/2016/9, po katerih so ljudje pri hrupu uvrščeni (šele) v »III. kategorijo«; 
(IV)    dokument, s katerim je pristojni organ obvestil drug pristojni organ za ukrepanje (po navedbah prosilca je bila navedeni prijavi priložena tudi meritev hrupa s strani pooblaščene institucije, ki izkazuje, da raven hrupa, ki prihaja iz Uniorja, presega dovoljene vrednosti iz Uniorjevega okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), zato prosilec zahteva dokument, s katerim je organ obvestil ARSO, ki je pristojen za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, kadar so vrednosti presežene). 

Organ je z izpodbijano odločbo 090-95/2017-7 z dne 19. 1. 2018 zavrnil dostop do dokumentov, ker zahtevane informacije ne obstajajo v materializirani obliki.

V pritožbi je prosilec navedel, da je prijavitelj seznanjen s sprejetimi Usmeritvami za vrstni red obravnave in da je bila prijava evidentirana pod številko 06181-1423/2017 in da še ni bila obravnavana. Prosilec meni, da je bila prijava s tem, ko je bila evidentirana, tudi uvrščena v vrstni red za obravnavo prijav – zato takšna »čakalna lista« obstaja. Prosilec tudi meni, da je upravičen do drugih informacij, ki jih je zahteval.

Dne 23. 3. 2018 je IP opravil telefonski razgovor z organom, ki je pojasnil okoliščine, zakaj zahtevani dokumenti ne obstajajo. Organ je pojasnil, da vrstni red prijav, ki ga zahteva prosilec, ne obstaja. Obstajajo le usmeritve za določanje prioritet pri reševanju inšpekcijskih zadev, vendar po dodelitvi zadeve v reševanje inšpektorju, ta sam določi prioriteto reševanja svojih zadev glede na izdane usmeritve. Glede strokovnih podlag za uvrstitev ljudi pod kategorijo III na področju hrupa, organ pojasni, da informacija izhaja iz dokumenta Kriteriji za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, s katerim se je prosilec verjetno seznanil na spletni stani organa. Po pojasnilu organa so navedeni dokument pripravili zaposleni pri organu, s svojim strokovnim znanjem, zato organ tudi nima zbranih podlag oziroma virov za sestavo navedenega dokumenta. Organ je tudi pojasnil, da v konkretnem primeru inšpektor, ki vodi inšpekcijsko zadevo na podlagi prijave CI, ni podal predloga na ARSO za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja družbi Unior d.d. 

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru je sporno, ali informacije, do katerih je organ zavrnil dostop, sploh obstajajo v materializirani obliki. Po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno:
1.    informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati in
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

IP pojasnjuje, da kriterij materializirane oblike zahteva obstoj informacije (v fizični ali elektronski) obliki, ki ima naravo dokumenta v smislu ZDIJZ. Organi za prosilca po ZDIJZ niso dolžni izvajati analiz, oblikovati odgovorov in na drug način ustvarjati informacij, ki se pri organu ne nahajajo v obliki dokumenta. V predmetnem postopku je prosilec zahtevo postavil v obliki vprašanj, v dopolnitvi svoje zahteve pa je vprašanja predrugačil na način, da je izhajalo, da prosilec zahteva dokumente. 

Glede zahtevanega vrstnega reda prijav, ki ga prosilec zahteva pod tč. I, IP ugotavlja, da dokument ne obstaja. Po pojasnilu organa obstajajo le usmeritve za določanje prioritet pri reševanju inšpekcijskih zadev, vendar po dodelitvi konkretne zadeve v reševanje posameznemu inšpektorju, inšpektor sam določi prioriteto reševanja svojih zadev glede na izdane usmeritve. IP dodaja, da tudi ne obstaja splošen predpis ali interna zahteva, ki bi od inšpektorjev terjala vodenje »čakalne liste« zadev v reševanju. Ob tem pa tudi ni utemeljena prosilčeva navedba, da dejstvo evidentiranja prijave kaže na obstoj tovrstne »čakalne liste«. Vsaka inšpekcijska prijava se namreč evidentira skladno s pravili vodenja dokumentarnega gradiva (po zaporednih številkah vhodnih in izhodnih dokumentov), kar je obveznost vsakega državnega organa. Navedeno pa ne kaže na prioretizacijo reševanja glede na izdane usmeritve.

Glede strokovnih podlag, ki jih prosilec omenja pod tč. III svoje zahteve, IP ugotavlja, da dokument ne obstaja. IP sledi prepričljivemu pojasnilu organa, da se prosilec sklicuje na gradivo objavljeno na spletni strani organa,  ki so ga pripravili njegovi uslužbenci s svojim strokovnim znanjem in da nima zbranih virov, iz katerih so črpali znanje za pripravo tega dokumenta. 

Končno IP sledi tudi ugotovitvi organa, da ne obstaja dokument, s katerim bi organ obvestil ARSO ali odstopil zadevo drugemu pristojnemu organu (tč. II in IV zahteve).  Organ je namreč prepričljivo pojasnil, da zadeve ni odstopal drugemu organu oziroma, da v konkretni zadevi inšpektor (ki prijavo obravnava) ni obveščal ARSO glede meritve hrupa, ki jo je predložil prosilec. Organ je tudi pojasnil, da se inšpektorji odzovejo s predlogom za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja predvsem v okoliščinah, ko so nedvomno izkazani vsi pogoji za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja. IP ob tem dodaja, da v pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pristojen za presojo zakonitosti ravnanja drugih javnih organov pri izvrševanju drugih svojih zakonskih nalog.

Glede na zgoraj navedeno IP zaključuje, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, pri organu ne obstajajo, zato je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. IP je pritožbo posledično, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:
Anže Novak, univ. dipl. prav.
Asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka