dekorativna slika

prosilec - Tržni inšpektorat RS

+ -
Datum: 22.05.2018
Številka: 090-34/2018
Kategorije: Osebni podatek, Tajnost vira, Poslovna skrivnost

POVZETEK:

Prosilec je na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval podatke o pregledu pri stranski udeleženki skupaj z osebnimi podatki prisotnih pri pregledu. Organ je njegovi zahtevi delno ugodil in dovolil dostop do dokumentov upoštevajoč izjemi varstva osebnih podatkov in tajnosti vira. Stranska udeleženka je zoper to odločbo vložila pritožbo, ki jo je IP zavrnil, saj je ugotovil, da je bila odločitev organa glede neobstoja poslovne skrivnosti zahtevanih dokumentov, pravilna. Organ prve stopnje pa je pravilno uporabil navedeni izjemi in prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov
 

ODLOČBA:

Številka: 090-34/2018/4
Datum: 23. 5. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Skupnosti lastnikov kurilnice Kovorska cesta 1 - 11, Kovorska cesta 11, Bistrica pri Tržiču, 4290 Tržič (v nadaljevanju stranska udeleženka) z dne 10. 2. 2018, ki jo zastopa odvetniška družba Novak, d.o.o., o.p. iz Radovljice,  zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-3/2018-4 z dne 24. 1. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba stranske udeleženke z dne 10. 2. 2018 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-3/2018-4 z dne 24. 1. 2018, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Dne 8. 1. 2018 je ……. (v nadaljevanju prosilec) na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval podatke o pregledu pri stranski udeleženki skupaj z osebnimi podatki prisotnih pri pregledu. Prosilec je podatke zahteval v obliki prepisov originalov. 

Organ je z odločbo št. 090-3/2018-4 z dne 24. 1. 2018, delno ugodil zahtevi in v 1. točki izreka odločil, da se prosilcu posreduje:
 •    fotokopija zapisnika št. 0610-8522/2014-10-28009 z dne 6. 8. 2014, pri čemer se v
dokumentu prekrijejo:
>    osebni podatki prisotnih oseb pri pregledu na 1. in 2. strani zapisnika, osebni podatki v
prilogah zapisnika: računih, specifikacijah obračuna in v podjemnih pogodbah
>    podatki iz 2. in 3. odstavka na drugi strani zapisnika, ki se nanašajo na podatke, glede
katerih zakon določa varovanje tajnosti vira
•    fotokopija uradnega zaznamka št. 0610-8522/2014-2-28009 z dne 4. 9. 2014, pri čemer
se prekrijejo osebni podatki klicane osebe
•    fotokopija uradnega zaznamka 0610-8522/2014-3-28009 z dne 22. 9. 2014, pri čemer
se prekrijejo osebni podatki klicane osebe
•    fotokopija elektronskega sporočila, pri čemer se prekrijejo osebni podatki pošiljatelja in
osebe, ki je fakturirala račun.
Z 2. točko izreka odločbe je odločil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.
V razlogih je organ navedel, da podatkov, ki bi lahko bili poslovna skrivnost stranske udeleženke, ni dolžan varovati kot zaupnih podatkov, saj stranska udeleženka v odgovoru na poziv k stranski udeležbi ni podala nobene izjave glede tega, katere podatke oziroma poslovne informacije šteje za poslovno skrivnost, organ pa tudi ni sledil argumentu stranske udeleženke, da so zahtevani podatki dostopni le članom te skupnosti. Navaja še, da je sodna praksa izoblikovala stališče, da v primerih, če se stranke strinjajo z razkritjem oziroma če ne reagirajo na poziv organa v postopek, organu škodnega testa ni potrebno izvajati. Glede prekritja podatkov v predmetnih dokumentih se sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede osebnih podatkov javnih uslužbencev, ki se pojavljajo v teh dokumentih pa na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ., glede prekritja nekaterih podatkov iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. 0610-8522/2014-10-28009 z dne 6. 8. 2014 (na drugi strani v 2. in 3. odstavku) pa na izjemo iz tretjega odstavka 5. a člena ZDIJZ, ker gre za podatke, glede katerih 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) določa tajnost vira prijave. 

Zoper citirano odločbo je stranska udeleženka dne 12. 2. 2018 pri organu prve stopnje vložila pritožbo z dne 10. 2. 2018. Nasprotuje posredovanju podatkov prosilcu in tretjim osebam, ker so ti dostopni le članom stranske udeleženke, ki so našteti v Statutu, ki ga je predložila že v postopku pred organom prve stopnje. Dalje navaja, da je odločba nezakonita, ker organ ni upošteval izjeme po prvem odstavku 5 a. člena ZDIJZ. Prosilec namreč ni stranka po določbah 24. člena ZIN in v skladu s 82. členom ZUP tako ne more pregledovati spisa inšpekcijskega postopka in pridobiti listin iz njega. Zato takšna uporaba ZDIJZ pomeni obid določil ZIN In ZUP, saj naj bi bile prosilcu z izpodbijano odločbo posredovane ravno listine, ki jih je organ pridobil pri izvajanju inšpekcijskega postopka, v okviru katerega prosilec ni imel pravice do vpogleda. Predlaga zavrnitev pritožbe. 

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ, skupaj s prilogami, z dopisom št. 090-3/2018-11 z dne 16. 2. 2018, odstopil v reševanje IP.

Ker je iz dopisa organa, št. 090-3/2018-10 z dne 16. 2. 2018 izhajalo, da je organ prosilca o vloženi pritožbi stranske udeleženke »le« obvestil, mu jo je IP z dopisom št. 090-34/2018/2 z dne 29. 3. 2018 vročil v odgovor kot to določa četrti odstavek 246. člena ZUP. 

Dne 19. 4. 2018 je IP od prosilca prejel dokumentacijo, ki pa je ne more šteti kot odgovor na pritožbo v smislu določb prvega odstavka 214. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 246. člena ZUP. 

Po zaprosilu IP mu je organ dne 10. 5. 2018 posredoval vse dokumente, ki se tičejo zadeve v izvorni obliki, tj. brez prikritih podatkov (drugi odstavek 245. člena ZUP v zvezi z četrtim odstavkom 27. člena ZUP).  


K I. točki izreka


Pritožba ni utemeljena. 


IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 
V predmetni zadevi ni sporno, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako med pritožbenima strankama ni sporen obseg prosilčeve zahteve. Dokumenti, ki so predmet odločanja IP, so torej:
- zapisnik št. 0610-8522/2014-10-28009 z dne 6. 8. 2014 s prilogami
- uradni zaznamek št. 0610-8522/2014-2-28009 z dne 4. 9. 2014
- uradni zaznamek št. 0610-8522/2014-3-28009 z dne 22. 9. 2014
- elektronsko sporočilo z dne 1. 10. 2014.

Prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), vprašanje pa je, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, s tem, ko je delno zavrnil dostop do dokumentov na podlagi 2. (varstvo poslovne skrivnosti) in 3. točke (varstvo osebnih podatkov) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter tretjega odstavka 5 a. člena ZDIJZ (tajnost vira). 

1.    Poslovna skrivnost stranskega udeleženca 


Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
ZDIJZ torej glede opredelitve poslovne skrivnosti napotuje na uporabo določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa dva kriterija za opredelitev poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa, ne glede na to ali so določeni s sklepi, podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Iz opredelitve poslovne skrivnosti pa so že po zakonu izvzete določene vrste podatkov, ki glede na njihovo naravo ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Te ZGD-1 opredeljuje v tretjem odstavku 39. člena, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo šteti podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev in tudi ne podatki, ki so po zakonu javni. Podatke, ki so javni že po zakonu, tako na primer opredeljuje tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). 
V obravnavni zadevi je stranska udeleženska po pozivu organa  poslala dopis z dne 22. 1. 2018, v katerem je navedla, da njen statut (ki ga je tudi priložila) nima določb o tem, da bi bili določeni podatki v zvezi z njenim poslovanjem tajni oziroma zaupni. Prav tako s sklepom zbora dokumenti, ki so predmet zahteve po ZDIJZ, niso opredeljeni kot poslovna skrivnost. Kljub temu pa stranski udeleženec navaja, da so zahtevani podatki dostopni le članom skupnosti, ki so razvidni iz statuta in zato nasprotuje, da bi bili posredovani tretjim osebam in konkretno tudi poimensko navedenemu prosilcu. 

Glede na navedeno IP zaključuje, da je odločitev organa, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni izpolnjen, pravilna. Stranska udeleženka namreč ni podala nobene izjave/sklepa glede tega, katere podatke oziroma poslovne informacije šteje za poslovno skrivnost. Prav tako ni navedla, da bi to izhajalo iz kakšnega njenega splošnega ali posamičnega akta, niti to ne izhaja iz priloženega statuta stranske udeleženke. 

Navedbe v zvezi z dostopnostjo teh podatkov le članom stranske udeleženke, ki jih ponavlja v pritožbi, pa so neutemeljene. IP namreč pojasnjuje, da samo sklicevanje, da je določena informacija lahko dostopna samo članom, ob odsotnosti pisnega sklepa oziroma akta te pravne osebe, ne pomeni izpolnitve subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti. IP ob tem stranski udeleženki pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazati niti javnega niti zasebnega interesa. V skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ se za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva, kot tudi ne zasebni interes. V postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilčev interes ali pravne koristi niti niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V primeru, da gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov pravni interes, oz. obratno, v primeru da določena informacija predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, je treba dostop zavrniti vsem, tudi tistim, ki bi morda imeli pravico dostopa na kakšni drugi zakonski podlagi. Pri presoji vprašanja, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, se zato presoja vsebina same informacije, ne pa interesi prosilca za pridobitev te informacije. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.

Ker subjektivni kriterij ni izpolnjen, se je IP opredelil tudi do obstoja objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu predmetnih podatkov očitna, kar pomeni, da je dejstvo, da je nek podatek zaupen že po svoji vsebini jasno tudi povprečni osebi. Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002). Gre torej za podatke, katerih sporočanje neupravičeni osebi bi občutno škodilo konkurenčnemu položaju družbe. 

Dokazno breme za izpolnjevanje obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je po ustaljeni sodni praksi  primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Ti so namreč tisti, ki imajo praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem delujejo, kar pomeni, da imajo tudi vedenje, kaj pomeni razkritje posameznega njihovega dokumenta javnosti za njihov konkurenčni položaj na trgu.

Ker stranska udeleženka v svojem dopisu z dne 22. 1. 2018 ni niti navajala niti izkazala, da bi z razkritjem predmetnih podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, tega pa ni storila niti v okviru pritožbenih navedb, je IP zaključil, da objektivnega kriterija poslovne skrivnosti ni izkazala. S tem je IP sledil stališču Upravnega sodišča v sodbi U 32/2008, da vsebina dokumentov, ki se pokažejo prosilcu, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, če subjekt, ki je bil udeležen v postopku, ni pokazal interesa za varstvo informacij, ki bi potencialno lahko predstavljale njegovo poslovno skrivnost.

Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da podatki v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo poslovne skrivnosti organa. 

Ker je IP z vpogledom v posredovane dokumente ugotovil, da le-ti obsegajo tudi osebne podatke, se v nadaljevanju opredeljuje še do teh podatkov.

2.    Izjema varstva osebnih podatkov 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne organ dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).

Ker pritožba ne vsebuje nobenih navedb v zvezi s citirano izjemo varstva osebnih podatkov, je IP v okviru pritožbenega postopka preveril le, ali je bilo materialno pravo v zvezi s to izjemo pravilno uporabljeno. 

Po presoji IP je organ pravilno ugotovil, da dokumenti, ki so predmet zahteve, vsebujejo varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je tako pravilno, skladno s 26. členom ZDIJZ, uporabil določbo 7. člena ZDIJZ ,, (delni dostop), in v dokumentih, ki so predmet presoje in glede katerih je bil prosilcu odobren delni dostop, pravilno zavrnil dostop do podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. 

Pri tem je organ pravilno uporabil tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena, ko ni zavrnil dostopa do podatkov o inšpektorjih, ki so vodili postopke oziroma podatkov o pooblaščenih uradnih osebah. 

3.    Tajnost vira

Po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. 

Ker so bili predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja v obravnavani zadevi podatki v zvezi z inšpekcijskim postopkom zoper stransko udeleženko, varstvo vira prijave določa ZIN, in to v 16. členu, na katerega se v izpodbijani odločbi sklicuje tudi organ. Po tem členu mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

Treba pa je poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma drugih informacij, ki jih inšpektor pridobi  tekom postopka, s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje.

Pri tem IP še pojasnjuje, da treba v primerih odločanja po ZDIJZ izhajati iz fikcije abstraktnega prosilca. Zato tudi v primerih, če je prosilec po ZDIJZ hkrati prijavitelj inšpekcijskega postopka, to ne pomeni, da se pri presoji dostopa do zahtevanih dokumentov ne upošteva določba o obveznosti varstva prijave vira iz 16. člena ZIN in je zato posledično treba glede na določbo tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ, dostop do vira prijave zavrniti. 

Glede na navedeno je odločitev organa, da iz zapisnika izloči podatke, zaradi katerih bi se lahko razkril vir prijave, pravilna, pri čemer je organ pri uporabi te izjeme določbo iz tretjega odstavka 5 a. člena ZDIJZ pravilno povezal z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa. 

Dalje IP pritožnici pojasnjuje, da je njena razlaga določbe prvega odstavka 5. a člena ZDIJZ napačna. Navedena določba, ki je v teoriji znana kot »izjema strankinega pravila« določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. To pomeni, da če področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Navedeni odstavek pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov in podobno, kadar osumljenec v določenem (pred)kazenskem postopku ne more na podlagi ZDIJZ zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj (kot je ne more zahtevati tudi nihče drug v času, v katerem postopkovni zakon določa, da je dostop prepovedan ali omejen). Navedeni člen tako ne določa, da lahko informacije na podlagi ZDIJZ zahtevajo samo stranke postopka ali tisti, ki jih v takem postopku lahko priznamo status stranskega udeleženca, kot si to napačno razlaga stranska udeleženka v pritožbi. Stranke in stranski udeleženci imajo v postopkovnih zakonih običajno posebne določbe, ki jim omogočajo vpogled v spis, in lahko na podlagi posebnih določb praviloma pridobijo širši obseg informacij, kot ga lahko pridobijo prosilci na podlagi ZDIJZ. Dejstvo, da posameznik ni bil stranka postopka, oz. ne bi mogel biti stranka postopka, pa ne pomeni, da ne more biti prosilec v postopku po ZDIJZ. Glede na navedeno so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe glede neuporabe izjeme od prostega dostopa iz prvega odstavka 5a. člena ZDIJZ in posledično obida določb ZIN in ZUP 

4.    Sklepno

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP pritožbo stranske udeleženke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil. 

K 2. točki izreka: 

V tem postopku posebni stroški niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti odločbo organa in to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Maja Wondra, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka