prosilec - MIZS

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do korespondence med organom in vlado Indije, v obdobju od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017, zaradi izjeme notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je IP poudaril, da je predmet presoje uradna komunikacija, ki jo je organ izrazil navzven oziroma izven organa in jo je organ izvajal v okviru opravljanja svojih javnopravnih nalog, kar pomeni, da ne gre za zasebno komunikacijo organa oziroma ministrice.Glede na navedeno je  IP ugotovil, da ni izpolnjen že prvi kriterij za obstoj zatrjevane izjeme po 11. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ob tem pa je IP še dodal, da bi tudi v primeru obstoja prvega kriterija zahtevani dokumenti morali prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Dokazno breme je na strani organa. IP je poudaril, da se vsebina zahtevanih informacij nanaša na vsebino programa bilateralnega sestanka, brez konkretno izraženih stališč ali mnenj organa ali vlade Indije o sami vsebini sestankov, ki so bili predvideni v skladu s programom obiska, kar pomeni, da ne zajema informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. Konkretne in zaznavne motnje z negativnimi posledicami pri delovanju organa (če bi le-te nastale), za vsak dokument posebej, pa ni izkazal niti organ. IP je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5.a členu ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo varovani osebni podatki iz tretje točke prvega odst. 6. člena ZDIJZ, zato je omogočil delni dostop. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-32/2018/6
Datum: 10. 4. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena ter 1. in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 31. 1. 2018, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 15. 1. 2018, št. 090-50/2017/2, Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, z dne 15. 1. 2018, št. 090-50/2017/2, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, posredovati v elektronski obliki kopijo korespondence med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Department of Public Enterprises, Ministry of Heavy Industries & Public Enterprises, Government of India, za obdobje od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017, in sicer:
-    elektronsko sporočilo Department of Public Enterprises, Ministry of Heavy Industries & Public Enterprises, Government of India z dne 4. 9. 2017, pri čemer je organ dožna prekriti vse elektronske naslove pri »od«, »za«, »kp« in »poslal«,
-    elektronsko sporočilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s priponko (official programme) z dne 19. 9. 2017, pri čemer je organ dožna prekriti vse elektronske naslove pri »od«, »za« in »kp« ter elektronski naslov pri podpisniku sporočila,
-    elektronsko sporočilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s priponko (official programme - final) z dne 25. 9. 2017, pri čemer je organ dožna prekriti vse elektronske naslove pri »od«, »za« in »kp« ter elektronski naslov pri podpisniku sporočila,
-    elektronsko sporočilo Department of Public Enterprises, Ministry of Heavy Industries & Public Enterprises, Government of India z dne 25. 9. 2017, pri čemer je organ dožna prekriti vse elektronske naslove pri »od«, »za«, »kp« in »poslal«.

2.    V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 15. 12. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je, da mu organ posreduje korespondenco med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Department of Public Enterprises, Ministry of Heavy Industries & Public Enterprises, Government of India, v obdobju od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017, pisma iz DPE, Ministrstvo za težko industrijo in javno podjetje, v omenjenem obdobju in pisma z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v omenjenem obdobju. Elektronsko pošto, prejeto od DPE ali poslano s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v omenjenem obdobju, z zakritjem vseh elektronskih naslovov »Od«, »Za«, »Kp«, »Skp« in podpisi pošiljateljev pošte, posnetke telefonskih pogovorov, če obstajajo v pisni obliki in kakršna koli druga komunikacija, ki je dostopna v pisni obliki na MIZŠ, z zakritjem zasebnih elektronskih naslovov in zasebnih telefonskih številk vseh oseb, ki so v korespondenci sodelovali.
O zahtevi prosilca z dne 15. 12. 2017 je organ odločil z odločbo z dne 15. 1. 2018, št. 090-50/2017/2, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca ter določbe ZDIJZ ter navedel, da ugotavlja, da zahtevana korespondenca izvira iz delovnega področja organa, da z njo razpolaga, nahaja pa se v materializirani obliki, in sicer kot uradni dopisi in elektronska pošta. Organ tako ugotavlja, da zahtevana dokumentacija izpolnjuje osnovni pogoj za obstoj informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, pri čemer si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Državljani pa imajo v zvezi z delom državnih organov pravico oblikovati si svoje mnenje. Organ o svojem delu državljane redno obvešča na svoji spletni strani in s sporočili za javnost. Prav tako na svoji spletni strani objavlja predloge predpisov, ki so v fazi priprave, objavlja pa še prečiščena besedila veljavnih predpisov. Organ meni, da je tudi s tem zagotovljena javnost njegovega dela. Po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je navedel, da zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj| gre za korespondenco, ki je namenjena notranji rabi obeh v komunikaciji sodelujočih ministrstev dveh različnih držav, iz katere je razviden postopek oziroma način njunega dela oziroma usklajevanja v fazi priprav na bilateralni sestanek in njegove izvedbe. Zahtevana dokumentacija je nastala izključno za notranjo rabo obeh ministrstev, tako slovenskega kot tudi tujega, in sicer z namenom pripraviti čim bolj vsestransko, tudi kritično, vsebinsko podlago za pripravo bilateralnih političnih konzultacij med ministrstvoma, ki so potekale 28. 9. in 29. 9. 2017 v Ljubljani kot obisk državne sekretarke Vlade Indije pri ministrici za izobraževanje, znanost in šport. V konkretnem primeru se torej varuje notranje delovanje ministrstva oziroma obeh ministrstev, kar v mednarodnih odnosih predstavlja eno osnovnih pravil komunikacije med organi različnih držav. Nepredstavljivo je, da bi se interna komunikacija dveh držav oziroma njunih državnih organov lahko obravnavala kot prosto dostopna informacija javnega značaja. Zaupanje, ki je osnova mednarodnih odnosov, bi bilo z razkritjem elektronske korespondence nepopravljivo porušeno, posledično pa bi to za državo kot mednarodni subjekt, in ne le za organ, povzročilo velike motnje pri delovanju oziroma izvajanju dejavnosti v mednarodnem prostoru. Namen izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je v konkretnem primeru v preprečitvi škode, ki bi nastala zaradi zmanjšane učinkovitosti in kakovosti mednarodnega delovanja organa, saj je varovanje notranje korespondence z drugimi državami, še posebej v fazah priprav na mednarodne sestanke, nujen predpogoj za nemoteno in konstruktivno medsebojno sodelovanje. Varovanje določene mere zaupnosti v komunikaciji med organi različnih držav nikakor ni v neskladju s siceršnjim načelom odprtosti delovanja javne uprave, ampak nujen predpogoj za učinkovito in nemoteno mednarodno poslovanje organa oziroma države. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kredibilnost organa v mednarodnih odnosih in s tem njegovo učinkovitost na tem področju. Zaradi zgoraj navedenih dejstev, organ ocenjuje, da bi razkritje podatkov iz zahtevane korespondence povzročilo motnje pri delovanju organa. Pri zahtevanih dokumentih gre torej nedvomno za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Posebni stroški niso nastali.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec vložil pritožbo z dne 31.1.2018, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da zavrača obrazložitev organa, da podatki iz zahtevane dokumentacije predstavljajo izjemo, saj ga ne zanimajo podatki v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, kot bi bila npr. korespondenca med ministrom in državnim sekretarjem. Prosilec je poudaril, da je zahtevek vezan na zunanjo korespondenco z zaprosilom, da se ustrezno prekrijejo elektronski naslovi ter podpisi pošiljateljev in prejemnikov sporočil. 

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 16. 2. 2018, št. 090-50/2017/4, s prilogami, poslal v odločanje IP. 

Pritožba je delno utemeljena. 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP je z dopisom z dne 27. 2. 2018, št. 090-32/2018/2, organ pozval k posredovanju informacij, ki so predmet presoje. Organ je z dopisom z dne 5. 3. 2018, št. 090-50/2017/6 odgovoril, da pošilja dokumente, ki se tičejo zadeve oziroma so predmet zahteve. IP je ugotovil, da iz prejete dokumentacije ni mogoče ugotoviti, kaj je predmet presoje oz. s katerimi dokumenti organ razpolaga. Zato je IP organ dne 4. 4. 2018 ponovno pozval, da posreduje dokumente na način, da bo jasno razvidno, kateri dokumenti sodijo pod posamezno zahtevo prosilca in da se opredeli do vseh delov zahteve. Prosilec je namreč v okviru zahtevane korespondence, poleg elektronske pošte, zahteval tudi "pisma" in posnetke telefonskih pogovorov, če obstajajo, v pisni obliki in kakršno koli drugo komunikacijo, ki je dostopna v pisni obliki na MIZŠ, do česar se organ v odločbi ni opredelil, oziroma je zapisal, "da zahtevana dokumentacija izpolnjuje osnovni pogoj za obstoj informacije javnega značaja", kar se razume, da organ tudi z navedeno dokumentacijo razpolaga, vendar slednje iz dokumentov, ki jih je organ posredoval IP, ne izhaja. IP je torej organ pozval, da posreduje vse zahtevane dokumente, z jasno opredelitvijo po zahtevi prosilca, oziroma da pojasni, ali v katerem delu zahteve z dokumenti ne razpolaga in navede razloge. 

IP je zato v konkretnem postopku primarno ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu z opredelitvijo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Organ je odgovoril z dopisom z dne 9. 4. 2018, št. 090-50/20/2017/8, v katerem je navedel, da zahtevana dokumentacija obsega korespondenco po elektronski pošti, in sicer dopisa MIZŠ z dne 19. 9. 2017 in 25. 9. 2017 ter dopisa DPE, Government of India z dne 4. 9. 2017 in 25. 9. 2017. Z drugo pisno korespondenco (pisma, zapisi telefonskih pogovorov), iz zahtevanega obdobja, organ ne razpolaga. 

Glede na pojasnilo organa IP primarno ugotavlja, da organ ne razpolaga s pismi iz DPE, Ministrstvo za težko industrijo in javno podjetje, v obdobju od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017 in s pismi z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v omenjenem obdobju ter s posnetki telefonskih pogovorov, v pisni obliki in s kakršno koli drugo komunikacijo, ki je dostopna v pisni obliki pri organu. To pomeni, da v tem delu ni podan kriterij materializirane oblike, kljub temu, da je organ v izpodbijani odločbi zatrjeval, da so izpolnjeni kriteriji iz 4. člena ZDIJZ in je zahtevo zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa. Ker IP nima nikakršnega razloga, da organu ne bi verjel, oziroma sledil njegovim navedbam, da z zgoraj navedenimi informacijami ne razpolaga, je pritožbo prosilca v tem delu, v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil. 

IP nadalje ugotavlja, da organ razpolaga z elektronsko pošto, prejeto od DPE ali poslano s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v obdobju od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017, in sicer:
-    elektronsko sporočilo Department of Public Enterprises, Ministry of Heavy Industries & Public Enterprises, Government of India z dne 4. 9. 2017, 
-    elektronsko sporočilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s priponko (official programme) z dne 19. 9. 2017,
-    elektronsko sporočilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s priponko (official programme - final) z dne 25. 9. 2017, 
-    elektronsko sporočilo Department of Public Enterprises, Ministry of Heavy Industries & Public Enterprises, Government of India z dne 25. 9. 2017. 

Zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, kot je pojasnil že organ sam, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. 

V nadaljevanju se je IP opredelil do zatrjevane izjeme notranjega delovanja organa. 

Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, - razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test). Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. 

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. 

V obravnavanem primeru je predmet presoje korespondenca med organom in vlado Indije, kar pomeni, da gre za informacije, ki po naravi stvari izkazujejo zunanjo komunikacijo organa z drugimi subjekti (vlado Indije) in jo že po jezikovni razlagi ni mogoče obravnavati kot »notranje«, čemur je sicer v prvi vrsti namenjena zatrjevana izjema. Organ je torej v okviru notranje organizacije in delovanja sprejel določena dejstva, odločitev, ki jo je s komunikacijo, ki je predmet presoje, že izrazil navzven oziroma izven organa, zato ni mogoče sprejeti stališča, da so predmet presoje informacije, ki izkazujejo notranje razmišljanje organa. O informacijah v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa bi lahko govorili v primeru, ko bi organ šele pripravljal svoja stališča in mnenja znotraj organa, ne pa takrat, ko organ v okviru formalne komunikacije nastopa navzven, kot je bilo to v obravnavanem primeru. IP ob tem poudarja, da je prosilec izrecno zahteval korespondenco med organom in vlado Indije, kar pomeni, da je predmet presoje uradna komunikacija, ki jo organ izvaja v okviru opravljanja svojih javnopravnih nalog in torej ne gre za zasebno komunikacijo organa oziroma ministrice. Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni izpolnjen že prvi kriterij za obstoj navedene izjeme, kar pomeni, da izjema po 11. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ni podana.

Kljub temu pa IP še dodaja, da bi tudi v primeru obstoja prvega kriterija zahtevani dokumenti morali prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Dokazno breme je na strani organa. V obravnavanem primeru je organ zgolj na splošno zatrjeval, da je varovanje notranje korespondence z drugimi državami, še posebej v fazah priprav na mednarodne sestanke, nujen predpogoj za nemoteno in konstruktivno medsebojno sodelovanje, pri čemer pa se organ ni konkretno opredelil do same vsebine zahtevanih informacij. Obrazložitev v izpodbijani odločbi izhaja iz splošno sprejetega stališča organa, da mora biti komunikacija med vladama različnih držav »zaupna« oziroma izven dosega javnosti, s čimer pa se IP ne strinja, zlasti ne v celoti. Pri urejanju bilateralnih odnosov dveh držav zagotovo obstaja tudi vsebina, ki ne more biti vedno in vselej prosto dostopna, vendar to ne pomeni, da se lahko zavrne dostop do informacij samo na podlagi dejstva, da gre za komunikacijo z vlado druge države. Takšna razlaga izjeme notranjega delovanja organa je v direktnem nasprotju z razlagalno metodo restriktivnega principa tolmačenja izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč vezan na dva pogoja, ki morata biti podana kumulativno: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). V postopku po ZDIJZ ni in ne sme biti »generalnih« odločitev, temveč je odločitev, upoštevaje konkretne okoliščine, vedno vezana na konkretni primer, na konkretno informacijo in na njeno vsebino. Ker gre za omejitev dostopa, dokazovanje ne more biti splošno, kot je splošna dostopnost do informacij javnega značaja, temveč mora biti konkretizirana za vsako zahtevano informacijo posebej. Razlaga navedene izjeme, kot jo zasleduje organ, bi v praksi pomenila, da bi zavrnili dostop že ob sami ugotovitvi, da se dokument nanaša na notranje delovanje organa, saj je dejstvo, da »notranje delovanje organa« izkazuje, kako organ npr. razmišlja, se organizira, kakšno stališče zagovarja, ipd. Vendar slednje še ne pomeni, da se lahko dostop do tovrstnih informacij zaradi navedenega zavrne. Kot rečeno, je takšna razlaga v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki je poleg ugotovitve, da gre za informacije v zvezi z notranjim delovanjem organa, za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nedvomno zahteval izpolnitev še dodatne presoje z vidika izpolnjevanja pogoja »razkritje podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa«, za vsak dokument posebej . Kot je že organ navedel, so predmet presoje informacije (od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017), ki se po vsebini nanašajo na usklajevanje priprav in izvedbo bilateralnega sestanka v Ljubljani, septembra 2017 kot obisk državne sekretarke Vlade Indije. IP je vpogledal v zahtevane informacije, in sicer v:
-    elektronsko sporočilo Department of Public Enterprises, Ministry of Heavy Industries & Public Enterprises, Government of India z dne 4. 9. 2017,
-    elektronsko sporočilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s priponko (official programme) z dne 19. 9. 2017 
-    elektronsko sporočilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s priponko (official programme - final) z dne 25. 9. 2017 
-    elektronsko sporočilo Department of Public Enterprises, Ministry of Heavy Industries & Public Enterprises, Government of India z dne 25. 9. 2017,

IP ugotavlja, da se vsebina zahtevanih informacij nanaša na vsebino programa bilateralnega sestanka na določeno temo, brez konkretno izraženih stališč ali mnenj organa ali vlade Indije o sami vsebini sestankov, ki so bili predvideni v skladu s programom obiska. Gre torej za vsebino, ki po oceni IP ne zajema informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da se dokumenti nanašajo na pretekli dogodek, zato tudi iz tega razloga ni mogoče pričakovati, da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Konkretne in zaznavne motnje z negativnimi posledicami pri delovanju organa (če bi le-te nastale), za vsak dokument posebej, pa ni izkazal niti organ, saj zgolj navaja »da bi motnje nastale«, ne da bi pojasnil, kakšne konkretne motnje bi povzročila konkretno razkrita informacija. To pomeni, da organ svojega dokaznega bremena ni izpolnil. Organ je namesto tega, da bi poskušal izkazati konkretne motnje pri delovanju organa za vsak dokument posebej, svoje argumente usmerjal na »problem prakse« »odpiranja interne komunikacije dveh držav«, ki naj bi bila posledica razkritja vsebine obravnavanih dokumentov. Omenjenega argumenta pa ni mogoče obravnavati kot motnjo, saj ne meri na konkretne posledice pri delovanju organa v zvezi s sprejemanjem konkretnih odločitev, vezanih na konkretno zahtevane dokumente. 

Vsled navedenemu je IP ugotovil, da tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podan. IP je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5.a členu ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da se v zgoraj navedenih dokumentih nahajajo tudi varovani osebni podatki iz tretje točke prvega odst. 6. člena ZDIJZ. Slednja kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8., 9. in 10. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Med varovane osebne podatke tako ne sodijo imena in priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev (minister), saj so na zahtevanih dokumentih navedeni v okviru izvajanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov je 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo imena in priimki direktorjev, saj gre za zakonite zastopnike, ki so v tej vlogi tudi navedeni, ti podatki pa so javni na podlagi Zakona o poslovnem registru ter Zakona o sodnem registru. Ne obstaja pa zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov, in sicer elektronskih naslovov fizičnih oseb, navedenih na dokumentih, ki so predmet presoje. Za te osebne podatke ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi omogočala njihovo javno razkritje. IP je z vpogledom v zahtevane informacije ugotovil, da je te osebne podatke s prekritjem mogoče iz zahtevanih dokumentov izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost (7. člen ZDIJZ), zato je odločil, kot to izhaja iz prve in druge točke izreka te odločbe, pritožbo prosilca pa v tem delu kot neutemeljeno zavrnil (1. odst. 248. čl. ZUP).

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Prav tako je IP na podlagi tretjega odstavka 248. čl. ZUP zavrnil pritožbo v delu, ki se nanaša na dostop do pisem in telefonskih klicev za zahtevano obdobje, ker organ, kot je obrazloženo zgoraj, z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka