prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki jo ta vodi pod določeno opr.št.  Organ je z odločbo odredil, da se prosilcu posredujejo določeni dokumenti, pri čemer se prekrijejo podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost ter podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke. Zoper takšno odločitev je se prosilec pritožil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da razlaga kalkulacije stroška opominjanja prestane škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 in da je odločitev organa glede tega pravilna. Prav tako je IP potrdil odločitev organa glede osebnih podatkov, razen imena in priimka generalnega direktorja. Njegovi podatki so namreč, upoštevajoč ZGD-1, Zakon o poslovnem registru in Zakon o sodnem registru, javni.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-29/2018/5
Datum:  6. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248 člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………., z dne 14. 2. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-2/2018-9 z dne 29. 1. 2018, Tržnega inšpektorata, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 14. 2. 2018 zoper odločbo Tržnega inšpektorata, št. 090-2/2018-9 z dne 29. 1. 2018, se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi v delu, ki se nanaša na ime in priimek pripravljavca dokumenta »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom« z dne 11. 3. 2015 ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe po elektronski pošti posredovati kopijo dokumenta »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom« z dne 11. 3. 2015, tako, da bo razvidno še ime in priimek generalnega direktorja.

2.    V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 10. 1. 2018 na organ naslovil vlogo, s katero je na podlagi določb ZUP, ZDIJZ ter določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) zahteval posredovanje celotne listinske dokumentacije, ki je nastala v zadevi, ki jo je organ vodil pod opr. št. 900-3000/2013 ter morebitna dodatna, s tem povezana pojasnila. Zahtevano dokumentacijo je prosilec želel prejeti po elektronski poti. 

Z dopisom z dne 11. 1. 2018 je organ prosilca pozval, da se izjasni, na kateri pravni podlagi želi prejeti zahtevano dokumentacijo ter mu obenem, upoštevajoč posamezne pravne podlage, pojasnil obseg dostopa do zahtevanih podatkov. Na navedeni dopis je prosilec odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 12. 1. 2018, v katerem je navedel, da mu je vseeno katero pravno podlago uporabi organ ter hkrati dodal, da pričakuje posredovanje kopije odgovora Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT), na katerega se sklicuje organ v svojem odzivu ter kopijo vprašanja, ki je bilo vzrok za nastanek odgovora. Prav tako je prosilec navedel, da pričakuje posredovanje druge dokumentacije, ki je nastala v predmetnem postopku, omenjenemu pa lahko organ priloži tudi dodatno pojasnilo (v kolikor organ meni, da je potrebno).

Z dopisom z dne 15. 1. 2018 je organ prosilcu posredoval zahtevani informaciji javnega značaja, in sicer odgovor MGRT, ki ga je organ pridobil v zadevi št. 900-3000/2013 ter zaprosilo organa, posredovano na omenjeno ministrstvo. Istočasno je organ prosilca obvestil, da mu bo ostalo zahtevano dokumentacijo posredoval na podlagi določil ZDIJZ.

O prejeti zahtevi je organ obvestil podjetje SPL d.d., Frankopanska 18a, 1519 Ljubljana, saj je predmet prosilčeve zahteve med drugim tudi dokumentacija, ki se nanaša na omenjeno podjetje. Iz navedenega razloga ga je organ zato pozval k priglasitvi stranske udeležbe. Slednji je z dopisom z dne 24. 1. 2018 priglasil stransko udeležbo ter navedel, da v skladu z objektivnim kriterijem po drugem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) poslovno skrivnost podjetja predstavlja podatek o številu objektov v upravljanju družbe SPL d.d. ter podatek o številu neplačnikov (zapisnik). Prav tako po citiranem členu predstavlja poslovno skrivnost tudi dokument »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom« z dne 11. 3. 2015, ki predstavlja pojasnilo interne kalkulacije opominjanja, v katerem so opisani in razvidni organizacijski pristopi v družbi SPL d.d.  Vsi izpostavljeni podatki niso namenjeni javnosti in bi se lahko kot intelektualna lastnina ali kot podatki internega poslovanja družbe SPL d.d. uporabili s strani konkurenčnih družb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo upravljanja nepremičnin. Družba SPL d.d. je v dopisu organ pozvala tudi k varstvu osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji.

Po preučitvi celotne dokumentacije je organ izdal odločbo, št. 090-2/2018-9 z dne 29. 1. 2018, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in odločil, da se mu posreduje kopija zapisnika organa (skupaj s prilogami), št. 0610-4641/2014-3-30002 z dne 12. 3. 2015 in kopijo pojasnil SPL Ljubljana d.d. (skupaj s prilogami), št. 03/3-MS z dne 22. 1. 2014, pri čemer je potrebno v navedenih dokumentih prekriti osebne podatke in podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. V izpodbijani odločbi je organ, v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, opravil tudi test interesa javnosti, pri čemer je, upoštevajoč dejstvo, da gre za gospodarsko družbo, ki ne porablja javnih sredstev, niti ne deluje v javnem interesu, ugotovil, da ni razloga za razkritje teh informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Dne 14. 2. 2018 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo. V slednji navaja, da prereka izrek predmetne odločbe organa v delu, v katerem je ta odločil, da se:
a)    v zapisniku Tržnega inšpektorata RS, 0610-4641/2014-3-30002 z dne 12. 3. 2015, prekrijejo:
-    osebni podatki prisotnih oseb ter njihovi podpisi (na vseh straneh zapisnika) in
-    razlaga kalkulacije stroška opominjanja v prvem odstavku dokumenta »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom« z dne 11. 3. 2015, ki je priloga zapisnika ter osebni podatki pripravljavcev tega dokumenta ter da se
b)    v pojasnilih SPL Ljubljana d.d. št. št. 03/3-MS z dne 22. 1. 2014, prekrijejo osebni podatki pripravljavcev tega dokumenta.

Prosilec v pritožbi povzame določbo 39. člena ZGD-1 (prvi, drugi ter tretji odstavek) in v zvezi z uporabo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ opozori na odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-52/16-17 z dne  12. 1. 2017, ki po njegovem mnenju glede dejstva, kdaj lahko informacija javnega značaja predstavlja izjemo poslovne skrivnosti, sledi enakemu stališču kot citirana določba ZGD-1. Prosilec se ne strinja z navedbo stranskega udeleženca, da bi lahko razlaga kalkulacije stroška opominjanja predstavljala njegovo poslovno skrivnost, saj meni, da ni izpolnjen kriterij (niti subjektivni, niti objektivni) za obstoj zatrjevane izjeme. Prosilec meni, da bi morala za izpolnjevanje objektivnega kriterija obstajati nevarnost, da bi javno razkritje izračuna stroškov opominjanja stranskemu udeležencu lahko povzročilo občutno škodo. Slednje je po njegovem mnenju možno zgolj v primeru, če bi se izkazalo, da tako izračunani stroški presegajo še dopustno višino, da gre za nedopustno poslovno prakso. Poleg vsega navedenega prosilec opozarja tudi na tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zvezi s tem se prosilec sklicuje na 25.b in 27.a člen Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVPot), ki po njegovem prepričanju sodelujočim na trgu nalaga, da potrošnikom vnaprej razkrijejo »način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej«. Prosilec meni, da navedeno velja tudi za ceno opominjanja. Omenjena kalkulacija bi morala biti javna, najpozneje od izstavitve prvega opomina.

S pritožbo prosilec nasprotuje tudi odločitvi organa glede prekritja osebnih podatkov v dokumentih. Predvsem v tistem delu, ko so posamezniki v postopku sodelovali po dolžnosti, ali pa so pripravili v postopku uporabljene dokumente. Prosilec meni, da v takšnih primerih  absolutno varovanje njihovih osebnih podatkov ni upravičeno. Dodaja, da je varovanje imen in priimkov, ali celo podpisov oseb, ki so v postopku sodelovale po dolžnosti in posledično jamčijo za pravilnost pripravljenih dokumentov, neupravičeno.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 16. 2. 2018. 

IP je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da organ prejete pritožbe v morebiten odgovor ni posredoval stranki z nasprotnim interesom, zato je to, v skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP, storil sam ter stranskega udeleženca pozval, da se izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Stranski udeleženec je z dopisom z dne 1. 3. 2018 podal odgovor na pritožbo, v katerem je ponovno povzel dejstva, ki jih je navedel v priglasitvi stranske udeležbe.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa le v delu, ki se nanaša na posredovanje:
- zapisnika Tržnega inšpektorata RS, 0610-4641/2014-3-30002 z dne 12. 3. 2015, s prekritimi osebnimi podatki prisotnih oseb, skupaj z njihovimi podpisi ter razlago kalkulacije stroška opominjanja v prvem odstavku dokumenta »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom« z dne 11. 3. 2015, ki je priloga zapisnika. V navedenem dokumentu je organ prekril tudi osebne podatke pripravljavcev tega dokumenta in
- pojasnil SPL Ljubljana d.d. št. št. 03/3-MS z dne 22. 1. 2014, s prekritimi osebnimi podatki pripravljavcev tega dokumenta.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja in da zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (dokument sodi v delovno področje organa, dokument obstaja in organ z njim razpolaga). Kar pa seveda ne pomeni, da je tovrstna informacija avtomatično tudi prosto dostopna. V konkretnem primeru je namreč sporno, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, s tem, ko je delno zavrnil dostop do dokumentov na podlagi 2. (varstvo poslovne skrivnosti) in 3. točke (varstvo osebnih podatkov) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se v dokumentu »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom« z dne 11. 3. 2015 prekrije razlaga kalkulacije cene stroška opominjanja (prvi odstavek dokumenta), saj je v postopku reševanja ugotovil, da je podana zatrjevana izjema poslovne skrivnosti v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1. Gre za podatke, razkritje katerih bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja.

Prosilec se s takšno odločitvijo organa ne strinja in se v zvezi s tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-52/16-17 z dne  12. 1. 2017. IP pojasnjuje, da se citirana odločba nanaša na presojo ustavnosti določb, ki so v veljavo stopile z novelo ZDIJZ-C in se nanašajo na javnost podatkov poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ter nimajo povezave s konkretnim primerom (niti po zavezancu, niti po obsegu podatkov). Nadalje prosilec navaja, da razlaga kalkulacije stroška opominjanja ne izpolnjuje niti subjektivnega niti objektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti. V zvezi z navedenim IP ugotavlja, da niti stranski udeleženec, niti organ nista zatrjevala in dokazovala obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Organ je namreč sledil obrazložitvi stranskega udeleženca, da je glede razlage kalkulacije stroška opominjanja izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Obstoj slednjega bo v nadaljevanju presojal tudi IP. Prav tako IP ne more pritrditi navedbi prosilca, da razlaga kalkulacije stroška opominjanja predstavlja podatke, ki so po zakonu javni ali podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Prosilec se namreč sklicuje na 25.b (člen zavezuje podjetje, da mora potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba na jasen in razumljiv način zagotoviti določene informacije) in 27.a (člen ureja zamude pri plačilu s strani potrošnika kot pogodbene stranke ter stroške opomina v takšnem primeru, ki pa ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne višine zamudnih obresti) ZVPot. Prosilec meni, da brez vpogleda v jasen, transparenten in nedvoumen izračun dejanskih stroškov izdaje opominov ni mogoče preizkusiti, ali so ti stroški skladni z določili ZVPot. Po njegovem mnenju gre za podatke, ki so javni na podlagi ZVPot. Citirani določbi sta umeščeni v poglavje zakona, ki ureja prodajo blaga in opravljanje storitev, in sicer pod točko 1. tega poglavja, ki nosi naslov »Splošno«. Gre torej za splošni določbi, ki veljata pri prodaji blaga in storitev na splošno in nikakor ne konkretizirata npr. javnosti posameznih postavk, kot to zmotno meni prosilec. Primer zakona, ki določa javnost podatkov v smislu razlage tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, je npr. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju ZJN-3). Ta v drugem odstavku 35. člena določa, da so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Zakon torej konkretno opredeli, da je npr. v postopkih javnega naročanja javen podatek o ceni na enoto. Določbe ZVPot pa so zgolj splošne narave in postavljajo meje, v okviru katerih se sme ponudnik gibati.  

IP v nadaljevanju ugotavlja, ali razlaga kalkulacije stroška opominjanja prestane škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu ali prednost v negativnem smislu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Stranski udeleženec je v dopisu z dne 24. 1. 2018 pojasnil, da poslovno skrivnost v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 predstavlja dokument »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom« z dne 11. 3. 2015, ki predstavlja pojasnilo interne kalkulacije opominjanja, v katerem so opisani in razvidni organizacijski pristopi v družbi SPL d.d.  in del njenega internega poslovanja. Gre za podatke stranskega udeleženca, ki bi lahko bili uporabljeni s strani konkurenčnih družb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo upravljanja nepremičnin. Konkurenca stranskega udeleženca bi si namreč lahko s podatki o strošku opominjanja neupravičeno in na škodo stranskega udeleženca izboljšala svoji tržni položaj. Strošek opominjanja namreč ni znan širšemu krogu ljudi ter je eden od stroškov, ki vplivajo na maksimizacijo poslovanja družbe. Konkurenti stranskega udeleženca bi lahko po pridobitvi teh podatkov pri obstoječih poslovnih partnerjih stranskega udeleženca ter pri sklepanju novih poslovnih razmerij, izrabili tako pridobljene informacije in svojo ponudbo prilagodili ponudbi stranskega udeleženca. Zaradi razkritja teh podatkov bi stranskemu udeležencu nastala občutna škoda. Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da je mogoče razlago kalkulacije cene stroška opominjanja opredeliti kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Po oceni IP bi namreč stranskemu udeležencu lahko nastala občutna škoda ob razkritju podatkov, ki imajo med drugim vpliv na več področij (npr. finančni položaj). 

Z izpodbijano odločbo je organ odločil tudi, da je potrebno ob posredovanju:
- zapisnika Tržnega inšpektorata RS, 0610-4641/2014-3-30002 z dne 12. 3. 2015, prekriti osebne podatke prisotnih oseb ter njihove podpise (na vseh straneh zapisnika);
- v prilogi zapisnika, tj. »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom« z dne 11. 3. 2015, prekriti osebne podatke pripravljavcev dokumenta ter
- pojasnil SPL Ljubljana d.d. št. št. 03/3-MS z dne 22. 1. 2014, prekriti osebne podatke pripravljavcev dokumenta.

  
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP je vpogledal v zgoraj navedene dokumente in ugotovil, da pravne podlage za razkritje osebnih podatkov, navedenih v zapisniku Tržnega inšpektorata in pojasnil SPL Ljubljana d.d., ni našel, zato je glede zahtevanih dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za zaposlene v podjetju SPL d.d., katerih  osebni podatki so varovani pred javnostjo. Dejstvo, da so bili posamezniki pripravljavci dokumenta še ne pomeni, da morajo biti zato njihovi osebni podatki prosto dostopni. Zgolj zakon oz. z zakonom določena osebna privolitev bi lahko bila podlaga za njihovo razkritje, ki pa, kot že zgoraj navedeno, v obravnavanem primeru ni podana.

Drugače pa je IP ugotovil glede prekritja osebnih podatkov enega od pripravljavcev dopisa »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom« z dne 11. 3. 2015. Kot podpisnika tega dokumenta sta navedeni dve osebi, pri čemer je IP ugotovil, da je ena oseba generalni direktor podjetja. V skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06,  s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07, s spremembami in dopolnitvami) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Podatki o imenu in priimku generalnega direktorja iz navedenega razloga zato niso varovani.

IP je tako zaključil, da je pritožba v delu, ki se nanaša na osebno ime pripravljavca dokumenta »Kalkulacija cene stroška opominjanja s pojasnilom«, utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih dni od prejema te odločbe posredovati po elektronski poti kopijo zahtevanega dokumenta tako, da bo iz njega razviden tudi ime in priimek generalnega direktorja.

V preostalem delu je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka