prosilka - DSU

POVZETEK:

Organ je zaradi izjeme poslovne skrivnosti zavrnil dostop do dokumentov v zvezi s prodajo dveh zemljišč. V pritožbenem postopku se je IP sicer strinjal z organom, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, vendar pa so  predmet presoje tudi informacije, ki so po zakonu javne. Prodajna pogodba, ki je bila med drugim predmet zahteve, se namreč nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katero je zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C določil, da med absolutno javne informacije sodijo osnovni podatki tovrstnih pravnih poslov,  z namenom krepitve preglednosti, odgovornost upravljanja s sredstvi ter nadzor nad izdatki zavezancev. IP je odločil tudi, da organ ni izkazal nastanka hujše škode,  ki, v skladu s četrtim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, omogoča zavrnitev dostopa do sicer javnih informacij. V preostalem delu je IP pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-28/2018/9
Datum: 5. 4. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 31. 1. 2018, zoper odločbo z dne 10. 1. 2018, brez številke, D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o., Dunajska 160, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 31. 1. 2018 zoper odločbo brez številke, z dne 10. 1. 2018, D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o., se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: 

1.1.    Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dele kupoprodajne pogodbe št. 024/13-05, in sicer: 
-    naslov pogodbe;
-    pogodbena partnerja, in sicer za prodajalca: naziv ali firma, sedež oz. poslovni naslov pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja,
-    pogodbeno vrednost in višino posameznih izplačil iz 4. člena pogodbe ter 
-    datum podpisa pogodbe.

1.2.    Prosilki se v zvezi z zahtevano razpisno dokumentacijo posreduje napotilo na spletno stran: http://www.dsu.si/sl-si/javni-razpisi/prikaz?id=42. 

2.    V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 3. 10. 2017 na organ naslovila zahtevo, v kateri je zahtevala, da ji organ po elektronski poti na elektronski naslov, če to ni mogoče, pa na domač naslov, posreduje dokumentacijo, na podlagi katere je bil organ vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik na parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740 - Spodnja Šiška, in dokumentacijo glede prodaje teh parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740 - Spodnja Šiška, s strani organa - vključno z razpisno dokumentacijo, razlogi za prodajo, pridobivanjem ponudb, prodajno pogodbo, pozivi morebitnim predkupnim upravičencem itd.

Organ je z odločbo brez številke, z dne 10. 1. 2018 zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da se prvi del zahteve nanaša na dokumentacijo, na podlagi katere je bil organ vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik na parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740-Spodnja Šiška. V skladu s 1. členom Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZK-1) je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin. Zbirko listin tvorijo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo. Dokumentacija, na podlagi katere je bil organ vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740 - Spodnja Šiška, je tako razvidna iz zemljiške knjige, ki je javna. V skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ je organ prosilki s to odločbo posredoval napotilo, da so zahtevane informacije javnega značaja iz prvega dela zahteve javno dostopne v zemljiški knjigi, ki je javna. Dokumentacija, zahtevana v drugem delu zahteve, se nanaša na postopek javne prodaje nepremičnin s parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740 - Spodnja Šiška. Organ je vodil postopek javne prodaje nepremičnin s parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740 - Spodnja Šiška, v skladu s 13. členom Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Ur. l. RS, št. 30/98, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZLPPO), ki v drugem odstavku določa, da se določbe ZZLPPO o privatizaciji oz. prodaji delnic smiselno uporabljajo tudi za privatizacijo oz. prodajo drugega premoženja v lasti organa. V zvezi s 13. členom ZZLPPO je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o načinih javne prodaje delnic in poslovnih deležev v lasti Slovenske razvojne družbe (Ur. l. RS, št. 56/98; v nadaljevanju Uredba), ki opredeljuje izvedbo načinov javne prodaje delnic in poslovnih deležev ter z upoštevanjem drugega odstavka 13. člena ZZLPPO tudi drugega premoženja v lasti organa, ki ga le ta privatizira oz. prodaja iz naslova javnih pooblastil. V skladu z 2. členom Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. l. RS, št. 50/04; v nadaljevanju ZPPSRD) so bila vsa pooblastila in pravice Slovenske razvojne družbe, d.d. - v likvidaciji s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije, določene z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi, ter z njimi povezano premoženje, preneseni na organ. V skladu s 25. členom Uredbe se vsa dokumentacija v zvezi z javno prodajo šteje za poslovno skrivnost. V skladu s 6. členom ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen ali če se nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ker so podatki v zvezi z javno prodajo nepremičnin s parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740 – Spodnja Šiška, v skladu z Uredbo določeni za poslovno skrivnost, se zahteva prosilke v tem delu zavrne. na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilka je v pritožbi z dne 31. 1. 2018 navedla, da gre za v konkretnem primeru za prenos lastninske pravice na nepremičninah (in sicer na nepremičninah na parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740 - Spodnja Šiška), ne pa delnic ali poslovnih deležev v lasti organa, zato predmetna informacija ne pomeni informacije iz 25. člena Uredbe in torej ne gre za poslovno skrivnost.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom brez številke, z dne 12. 2. 2018 poslal IP. Pojasnil je, da prilogi tega dopisa dostavlja tudi vso razpoložljivo dokumentacijo zadeve. 

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je IP od organa, z dopisom št. 090-28/2018/2, z dne 19. 2. 2018, zahteval dodatna pojasnila, ki jih je organ poslal v dopisu z dne 27. 2. 2018. 

IP je, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP, kupcu in pooblaščeni ocenjevalki vrednosti nepremičnin (ki je izdelala poročilo o ocenjeni vrednosti nepremičninskih pravic za stavbni zemljišči, na kateri se nanaša predmetna zahteva) poslal pritožbo ter ju pozval, da podata morebitne ugovore in se pisno izrečeta o pritožbi. Na poziv nista odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena. 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

Kot izhaja iz pritožbe, se prosilka pritožuje zoper zavrnitev dostopa do dokumentacije glede prodaje nepremičnin s parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740 - Spodnja Šiška, s strani organa, vključno z razpisno dokumentacijo, razlogi za prodajo, pridobivanjem ponudb, prodajno pogodbo, pozivi morebitnim predkupnim upravičencem itd. To pomeni, da so predmet presoje v pritožbenem postopku samo navedene informacije. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kateri konkretni dokumenti so sploh bili predmet presoje v konkretnem primeru, je IP z namenom razjasnitve dejanskega stanja od organa pridobil dodatna pojasnila, ki jih je organ poslal v dopisu z dne 27. 2. 2018. Na podlagi teh pojasnil je IP najprej ugotavljal, ali so glede zahtevane dokumentacije kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, ki izhajajo iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. 

Iz pojasnil organa z dne 27. 2. 2018 in dokumentacije, ki jo je organ posredoval IP, izhaja, da zahtevano dokumentacijo predstavljajo naslednji dokumenti, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki:
- razpisna dokumentacija: razpisni oglas z naslovom »Javno zbiranje ponudb«, dokument z naslovom »Delni zgodovinski izpis iz registra podjetij in obrtov«, dokument z naslovom »Dopolnitev vloge – dokazilo o lastništvu« (dokument, iz katerega je mogoče razbrati, na kakšni osnovi je organ prišel do lastništva predmetnih nepremičnin), in poročilo o ocenjeni vrednosti nepremičninskih pravic, ki se nanaša tudi na predmetni nepremičnini; 
- dokumentacija v zvezi s pridobivanjem ponudb: ponudba kupca, dokument za naslovom »Predlog sklepa o izboru najugodnejšega ponudnika za prodajo zemljišča v Šiški, prej v uporabi tovarne čevljev Zvezda«, sklep direktorja organa št. 45, z dne 20. 5. 2013 in kupoprodajna pogodba št. 024/13-05. 
Glede navedenih dokumentov so torej izpolnjeni vsi trije kriteriji iz 4. člena ZDIJZ, kar pomeni, da te informacije javnega značaja pri organu obstajajo. 

Iz dopisa organa z dne 27. 2. 2018 izhaja, da organ ne razpolaga v materializirani obliki z:
- razlogi za prodajo, ker niso zajeti v posebnem dokumentu organa in so izključno ekonomsko logične narave za prodajo premoženja skladno z namenom izvajanja javnih pooblastil;
- pozivi morebitnim predkupnim upravičencem, ker jih organ ni pošiljal, ker predkupnih upravičencev v konkretnem primeru ni bilo.
IP ne vidi razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedena pojasnila organa. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še z drugimi dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih organ moral imeti. IP pojasnjuje, da je organ prosilcu dolžan posredovati le dokumente, s katerimi po ZDIJZ dejansko razpolaga, zato prosilec na podlagi ZDIJZ ne more pridobiti dokumentov, ki jih organ nima. Organ na podlagi ZDIJZ tudi ni dolžan ustvarjati novih dokumentov ali zbirati informacij od drugih zavezancev po ZDIJZ. Obveznost organa obsega le predložitev informacij javnega značaja, s katerimi že razpolaga v materializirani obliki. V posledici povedanega je v tem delu pritožba prosilke neutemeljena, ker organ z dokumentom ne razpolaga, zato je IP odločil, kakor sledi iz 2. točke izreka te odločbe, da se pritožba prosilke v tem delu zavrne.

Iz pojasnila organa z dne 27. 2. 2018 izhaja, da del zahtevane razpisne dokumentacije predstavlja razpisni oglas z naslovom »Javno zbiranje ponudb«, ki je bil objavljen v časopisu Delo in je še vedno objavljen na spletni strani organa. IP na tem mestu pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20, z dne 6. 6. 2012. Na podlagi navedenega je IP pritožbi prosilke v tem delu ugodil na način, da je prosilko, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, v točki 1.2. izreka te odločbe napotil na spletno stran organa, kjer se v arhivu javnih razpisov nahaja obravnavani dokument: http://www.dsu.si/sl-si/javni-razpisi/prikaz?id=42. 
V nadaljevanju se je IP opredelil, ali preostali obravnavani dokumenti vsebujejo podatke, ki so v 5.a in 6. členu ZDIJZ opredeljeni kot izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na izjemi po 1. in 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz pojasnila organa z dne 27. 2. 2018 izhaja, da izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne zatrjuje več, saj je izrecno navedel, da nobeden izmed obravnavanih dokumentov nima značaja tajnega podatka skladno z Zakonom o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami). Organ pa vztraja pri izjemi po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pri ugotavljanju te izjeme je treba najprej osvetliti položaj oziroma naloge organa. Nanj so bila namreč v skladu z 2. členom Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. l. RS, št. 50/04; v nadaljevanju ZPPSRD) prenesena vsa pooblastila in pravice Slovenske razvojne družbe, d.d. – v likvidaciji s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije, določene z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi, ter z njimi povezano premoženje. Organ zato svoje naloge opravlja tudi na podlagi Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Ur. l. RS, št. 30/98, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZLPPO). Ta v prvem odstavku 13. člena določa, da se določbe ZZLPPO uporabljajo za privatizacijo delnic pravnih oseb, ki so naštete v točkah od 1. do vključno 6. V drugem odstavku 13. člena ZZLPPO je določeno, da se določbe ZZLPPO o privatizaciji delnic smiselno uporabljajo tudi za privatizacijo poslovnih deležev pravnih oseb iz prejšnjega odstavka, poslovnih deležev in delnic drugih pravnih oseb, katerih imetnik je Slovenska razvojna družba, in privatizacijo drugega premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe. V zvezi s 13. členom ZZLPPO je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o načinih javne prodaje delnic in poslovnih deležev v lasti Slovenske razvojne družbe (Ur. l. RS, št. 56/98; v nadaljevanju Uredba), ki v 25. členu določa, da se vsa dokumentacija v zvezi z javno prodajo šteje za poslovno tajnost. Iz navedenih določb nesporno izhaja, da se vsa dokumentacija v zvezi z javno prodajo delnic in poslovnih deležev v lasti Slovenske razvojne družbe oziroma organa šteje za poslovno skrivnost. Ob smiselni uporabi določb ZZLPPO o privatizaciji delnic tudi za privatizacijo drugega premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe oziroma organa je IP zaključil, da se določbe Uredbe uporabljajo tudi za dokumentacijo, ki je predmet presoje v konkretnem primeru, saj je le-ta nastala v postopku prodaje premoženja v lasti organa. Organ je bil namreč lastnik predmetnih nepremičnin na podlagi 41. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, s spremembami in dopolnitvami), na podlagi katerega se v primeru likvidacije ali stečaja podjetja pred njegovim lastninskim preoblikovanjem po končanih postopkih preostanek premoženja v sorazmerju družbenega kapitala v trajnem kapitalu podjetja prenese na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Slednji se je v skladu z Zakonom o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranj podjetij (Ur. l. RS, št. 39/97, s spremembami in dopolnitvami) preoblikoval v Slovensko razvojno družbo d.d., ki je prevzela vse njegove pravice in obveznosti. Kot že rečeno, so bila kasneje, na podlagi ZPPSRD, na organ prenesena vsa pooblastila in pravice Slovenske razvojne družbe, d.d. – v likvidaciji s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije, določene z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi, ter z njimi povezano premoženje.

Iz vsega navedenega izhaja, da obravnavana dokumentacija ob smiselni uporabi 25. člena Uredbe šteje za poslovno skrivnost.  IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali ta dokumentacija kljub vsemu vsebuje kakšno informacijo, ki se v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne more opredeliti kot poslovna skrivnost, ker je javna po zakonu, predstavlja kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. 

Na tem mestu je treba opozoriti na osmi odstavek 1.a člena ZDIJZ, na podlagi katerega se v primeru, če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V konkretnem primeru je organ zavezanec po ZDIJZ kot nosilec javnega pooblastila (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ), poleg tega pa, na podlagi 1.a člena ZDIJZ, sodi tudi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katere je v 4.a členu ZDIJZ opredeljena definicija informacije javnega značaja. V prvi alineji prvega odstavka navedenega člena je med drugim določeno, da je informacija javnega značaja informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. ZDIJZ sicer nima posebne definicije stvarnega premoženja, kar pomeni, da je treba glede definicije izhajati iz opredelitve, kot jo določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 11/2018; v nadaljevanju ZSPDSLS-1). Takšno je tudi stališče zakonodajalca v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C).  V 3. členu ZSPDSLS so razloženi posamezni izrazi, tako je za stvarno premoženje navedeno, da so to nepremičnine in premičnine. V obravnavanem primeru so predmet presoje informacije o prodaji nepremičnin s parc. št. 980/1 in 980/2, oboje k.o. 1740 - Spodnja Šiška, ki ju je organ prodajal na podlagi oglasa za javno zbiranje ponudb za nakup nepremičnin  (predmetni nepremičnini sta navedeni pod točko 1.5.), kar pomeni, da gre za pravni posel, ki predstavlja razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonodajalec je nadalje v 6.a členu ZDIJZ izrecno opredelil podatke, ki so po zakonu javni in določa, da so ne glede na obstoj morebitne izjeme (npr. poslovne skrivnosti) javni osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta…), in sicer:
- podatek o vrsti posla,
- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
- datum in trajanje posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

V obravnavanem primeru ni dvoma, da se kupoprodajna pogodba št. 024/13-05, ki je med drugim predmet zahteve, nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, za katero je zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C določil, da med absolutno javne informacije sodijo zgoraj navedeni osnovni podatki pravnih poslov, z namenom krepitve preglednosti, odgovornosti upravljanja s sredstvi ter nadzora nad izdatki zavezancev. Predmet presoje so torej tudi informacije, za katere je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil, in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ), podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. 

IP na tem mestu pripominja, da je pri razlagi predpisov treba izhajati iz predpostavke, da zakonodajalec pozna zakonodajo in da je pravni red notranje povezana in usklajena celota in zato v njem ni antinomij (argumentuma a coherentia). ZZLPPO in na njegovi podlagi sprejeta Uredba, ki sta relevantna za opredelitev poslovne skrivnosti v konkretnem primeru, sta stopila v veljavo leta 1998, medtem ko je ZDIJZ stopil v veljavo leta 2003, novela ZDIJZ-C pa leta 2014. Določil ZZLPPO in Uredbe zato ni mogoče obravnavati ločeno in brez upoštevanja določb ZDIJZ  (v konkretnem primeru zlasti določb ZDIJZ-C), kar posledično pomeni, da dokumentacija v zvezi z javno prodajo nepremičnin v lasti organa ni absolutno varovana kot poslovna skrivnost.

Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da informacija o vrsti posla iz naslova kupoprodajne pogodbe št. 024/13-05, pogodbena partnerja (za prodajalca: naziv ali firma, sedež oz. poslovni naslov pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja), pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil iz 4. člena pogodbe ter datum podpisa pogodbe, predstavljajo podatke, ki so po zakonu javni, zato ne morejo biti poslovna skrivnost. Zakonodajalec je sicer v četrtem odstavku 6.a člena ZDIJZ določil, da lahko poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki je gospodarska družba, zavrne dostop do podatkov iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, če izkaže, da bi razkritje huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Gre za izjemo od izjem, na katero se lahko sklicuje zgolj zavezanec po ZDIJZ torej poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki je gospodarska družba, ne pa pogodbeni partnerji, razlagati pa jo je treba ozko in strogo, saj pomeni izjemo od splošnega režima transparentnosti. IP tako poudarja, da je prosta dostopnost do osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih »pravilo«, ki ga je mogoče zgolj izjemoma omejiti, če poslovni subjekt izkaže nastanek »hujše škode njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu«, vendar pa IP ugotavlja, da organ v obravnavanem primeru tega niti ni zatrjeval, IP pa je ugotovil, da ni razlogov za nastanek »hujše škode njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu«. Na odločitev IP je vplivalo tudi dejstvo, da je organ družba, ki s prodajo premoženja vrača proračunska sredstva državi, zato mora biti njegovo delovanje pregledno, saj je le na takšen način mogoče preveriti, ali je njegovo delovanje tudi gospodarno. Poleg tega gre za enkraten posel prodaje konkretnih nepremičnin, ki je že zaključen, kar pomeni, da razkritje višine posla ne more več vplivati na samo prodajo in na manevrski prostor za uspešno pogajanje, niti na strani organa niti na strani kupca. Predmet prodaje oziroma nakupa v konkretnem primeru so bile tri nepremičnine, medtem ko je iz prodajne pogodbe javen le »skupni znesek kupnine«, zato po oceni IP tudi ni mogoče ugotoviti (niti s špekulacijo) vrednosti konkretne posamezne nepremičnine. IP je zaključil, da organ ni izpolnil dokaznega bremena, ker ni z ničimer konkretno utemeljil, da bi razkritje podatkov iz prodajne pogodbe huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Sklicevanje organa na določbe Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in zakonske določbe oziroma določbe uredbe, ki se nanašajo na poslovno skrivnost organa, brez konkretnih argumentov, pa so po oceni IP preveč pavšalne, da bi se lahko obravnavale kot izpolnitev pogoja iz četrtega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki izjemoma omogoča zavrnitev dostopa do sicer javnih informacij. Takšno je tudi stališče sodišča v smiselno primerljivi zadevi. 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ absolutno javni osnovni podatki o sklenjenem pravnem poslu, glede preostalih informacij iz kupoprodajne pogodbe in glede zahteve za dostop do ostale dokumentacije, s katero organ razpolaga (dokument z naslovom »Delni zgodovinski izpis iz registra podjetij in obrtov«, dokument z naslovom »Dopolnitev vloge – dokazilo o lastništvu«, poročilo o ocenjeni vrednosti nepremičninskih pravic, dokument z naslovom »Predlog sklepa o izboru najugodnejšega ponudnika za prodajo zemljišča v Šiški, prej v uporabi tovarne čevljev Zvezda« in sklep direktorja organa št. 45, z dne 20. 5. 2013), pa IP ugotavlja, da ne gre za informacije, ki bi bile po zakonu javne. 

IP ocenjuje, da za razkritje podatkov, ki so varovani kot poslovna skrivnost, ni izkazan niti javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj je interesu javnosti zadoščeno že z dostopom do osnovnih podatkov iz pogodbe. Preostali podatki namreč ne bi bistveno drugače ali boljše prispevali k informiranju javnosti o tem, ali je delovanje organa gospodarno in odgovorno. Test interesa javnosti se mora namreč uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti ter zelo premišljeno takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Prosilka niti v zahtevi niti v pritožbi ni navedla nobenih okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Teh okoliščin pa ni zaznal niti IP, zato je odločil, da javni interes za razkritje zgoraj navedenih informacij ni močnejši od varstva poslovne skrivnosti. Glede na to, da je IP odločil, da med prosto dostopne informacije sodi kupnina iz prodajne pogodbe, je s tem omogočen nadzor nad delovanjem organa, ali je s svojim premoženjem ravnal gospodarno, kar je tudi v javnem interesu. 

IP je ugotovil, da je mogoče vse podatke iz prodajne pogodbe, glede katerih je IP ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s prekritjem enostavno izločiti iz dokumenta ter prosilko seznaniti s preostalimi deli dokumenta, ne da bi to ogrozilo zaupnost poslovnih skrivnosti. Zato je IP, na podlagi 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16), odločil, kot to izhaja iz 1.1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalih delih (ker je ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti oziroma ker organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja), je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe). 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka