prosilec - Policija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje seznama tolmačev, ki imajo s policijo sklenjeno sodelovanje za delo v uradnih postopkih. Njegovi zahtevi je bilo delno ugodeno, na način, da mu je organ posredoval seznam z podatki o prevajanju posameznega jezika, ni pa mu posredoval tudi imen in priimkov tolmačev, naslovov bivališč ter telefonskih številk. Zoper takšno odločitev se je prosilec pritožil, IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za osebne podatke oseb (ime in priimek tolmača), ki so z organom javnega sektorja sklenile pogodbo o avtorskem delu in na tej podlagi opravljajo javnopravne naloge, ki nedvomno spadajo med naloge organa. Za opravljeno delo posameznik prejme plačilo, pri čemer se pogodba o avtorskem delu delno financira iz sredstev proračuna RS in Sklada za azil, migracije in vključevanje. K razkritju imen in priimkov tolmačev kliče tudi zakonska dikcija, ki pravi, da je potrebno dovoliti dostop v primerih, ko gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Glede preostalih osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da ni podana zakonska podlaga za njihovo razkritje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-24/2018/4
Datum: 9. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …., PIC, Metelkova ulica 6, 1000 Ljubljana z dne 1. 2. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-111/2017/3 (2016-09) z dne 16. 1. 2018, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana  (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 1. 2. 2018 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-111/2017/3 (2016-09) z dne 16. 1. 2018, delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo seznama tolmačev z njihovimi imeni in priimki.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 27. 12. 2017 na organ naslovil vlogo, s katero je na podlagi določbi ZDIJZ zahteval posredovanje seznama tolmačev, ki imajo s policijo sklenjeno sodelovanje za delo v uradnih postopkih.

Zahtevo prosilca je organ delno zavrnil in odločil, da je potrebno zaradi varstva osebnih podatkov na seznamu tolmačev prekriti ime in priimek tolmača, njegovo prebivališče ter njegovo osebno telefonsko številko. Prosilcu pa se posredujejo podatki o prevajanju za vsak posamezni jezik.

Dne 1. 2. 2018 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo. V slednji navaja, da se ne strinja z odločitvijo organa ter IP naproša, da organu naloži posredovanje seznama, iz katerega bodo razvidna vsaj imena in priimki tolmačev, ki imajo sklenjeno sodelovanje z organom. V kolikor IP smatra, da informacije javnega značaja predstavljajo tudi kontaktni podatki tolmačev (naslovi, el. naslovi ter telefonske številke), prosi za posredovanje tudi le-teh. Nadalje prosilec navaja, da obdelava osebnih podatkov po 9. členu ZVOP-1 dopustna takrat, kadar tako določa zakon. V konkretnem primeru, po mnenju prosilca, takšno zakonsko podlago predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev). Sodelovanje tolmačev z organom je namreč pogodbene narave, za katero slednji prejmejo tudi plačilo. Prav tako prosilec meni, da je podan dodatni javni interes za vpogled v izvajanje tolmačenja v policijskih postopkih, saj gre za postopke s tujci, migrantskimi osebami brez spremstva, žrtvami trgovine z ljudmi in drugimi ranljivimi kategorijami oseb, pri katerih je zagotovitev kvalitetnega tolmačenja pogosto ključna za zaščito. Prosilec pritožbo zaključi z navedbo, da imajo verjetno mnogi od tolmačev s seznama registrirano tudi dejavnost tolmačenja ali pa imajo status sodnih tolmačev in so njihovi osebni podatki že javno objavljeni.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 12. 2. 2018. Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju manjkajočih dokumentov in dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 21. 2. 2018.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja in da zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (dokument sodi v delovno področje organa, dokument obstaja in organ z njim razpolaga). Kar pa seveda ne pomeni, da je tovrstna informacija avtomatično tudi prosto dostopna. V konkretnem primeru je namreč sporno, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, s tem, ko je delno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je od organa na podlagi določb ZDIJZ zahteval posredovanje seznama tolmačev, ki imajo s policijo sklenjeno sodelovanje za delo v uradnih postopkih. Zaradi varstva osebnih podatkov je organ njegovo zahtevo delno zavrnil. Odločil je namreč, da je potrebno ob posredovanju zahtevanega dokumenta prekriti imena in priimke tolmačev, podatke o njihovih prebivališčih ter njihovih telefonskih številkah.  

  
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

V zvezi z dopustnostjo posredovanja imena in priimka tolmača, IP ugotavlja, da gre za osebne podatke oseb, ki so z organom javnega sektorja sklenile pogodbo o avtorskem delu in na tej podlagi opravljajo javnopravne naloge, ki nedvomno spadajo med naloge organa. Za opravljeno delo posameznik prejme plačilo, pri čemer se pogodba o avtorskem delu delno financira iz sredstev proračuna RS in Sklada za azil, migracije in vključevanje.

Upoštevajoč zgoraj navedeno je razkritje osebnih podatkov, tj. imena in priimka tolmača, dopustno na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. V zvezi z izplačilom oz. porabo javnih sredstev IP opozarja na prakso Upravnega sodišča, ki je v sodbi, št. II U 412/2016-13 z dne 21. 6. 2017, zapisalo, da je za porabo javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi tudi še ni razpolagalo.

Kot že omenjeno, k razkritju imen in priimkov tolmačev kliče tudi zakonska dikcija, ki pravi, da je potrebno dovoliti dostop v primerih, ko gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Tolmači namreč na podlagi pogodbe z organom v uradnih postopkih opravljajo javnopravne naloge, ki nedvomno spadajo med naloge organa. Povedano drugače, v kolikor bi organ sam razpolagal z znanjem določenega jezika, potem storitve prevajanja ne bi potreboval in bi lahko sam opravil določena uradna dejanja v postopku. Ker tega strokovnega znanja nima, se za pomoč obrne na tolmača. Sedmi odstavek 62. člena ZUP namreč določa, da imajo stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek ali ga ne morejo uporabljati zaradi invalidnosti, pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ jih je dolžan o tem poučiti. Povedano drugače, tolmač je podaljšana roka uradne osebe v upravnem postopku.  Kot izhaja iz 198. člena ZUP, se za tolmače v postopku uporabljajo določbe, ki veljajo za izvedence. To pomeni, da zanje velja tudi določba drugega odstavka 190. člena ZUP (da se lahko postavi za tolmača nekdo, ki ima za to strokovno znanje), določba 192. člena ZUP (glede izločitvenih razlogov), itd. IP ob tem še dodaja, da v kolikor bi bile v postopku kršene določbe ZUP o uporabi jezika v postopku, bi to pomenilo bistveno kršitev pravil upravnega postopka in potem takem tudi razlog za pritožbo. Glede na navedeno, IP meni, da ima javnost pravico vedeti, kdo je opravil javne naloge, katerih izvajanje mora po zakonu zagotavljati organ. Te osebe namreč s tem, ko prevajajo in sodelujejo v uradnih postopkih, opravljajo naloge, ki predstavljajo javno funkcijo v funkcionalnem smislu. Načelo transparentnosti se namreč ne more raztezati samo na delo javnih uslužbencev, ampak na vsakogar, ki v imenu in za račun organa opravlja javnopravne naloge, ki spadajo med zakonske naloge organa. Še več, kot v pritožbi pravilno navaja prosilec, gre pri tolmačih za osebe, ki v policijskih postopkih s tujci, migrantskimi osebami brez spremstva, žrtvami trgovine z ljudmi in drugimi ranljivimi kategorijami oseb, zagotavljajo izvajanje zakonske pravice do uporabe jezika, zato je vprašanje kvalitete tolmačenja pogosto ključno za zaščito teh oseb. Organ, ki je tolmače izbral in uvrstil na listo tolmačev, ki z njim sodelujejo v uradnih postopkih, je za skrbnost te izbire in za strokovnost tolmačev odgovoren, javnost pa ima pravico vedeti, kdo so osebe, ki v uradnih postopkih pred organom izvajajo te izjemno pomembne strokovne naloge in komu je organ izvajanje teh nalog zaupal. Razkritje podatka o imenu in priimku tolmačev je tako tudi v javnem interesu, v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. O podobnem vprašanju je IP že odločal, npr. v odločbi pod št. 021-34/2007/3 z dne 18.06.2007, v kateri je šlo za razkritje podatkov o imenih in priimkih rejnikov, ki so v imenu in za račun organa opravljali javnopravne naloge (in te naloge niso bile nujno povezane z prejemom plačila iz javnih sredstev). Da je treba vprašanje varstva osebnih podatkov v zvezi z izvajanja javnopravnih nalog organa po tretjih osebah, s katerimi je organ v pogodbenem razmerju, obravnavati širše, pa je opozorilo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. II U 283/2013-10 z dne 15. 1. 2014.

Zgoraj navedeno velja samo za imena in priimke tolmačev, ne pa tudi za podatke o prebivališču tolmačev ter njihove telefonske številke, tako stacionarne kot tudi mobilne. V skladu z 9. členom ZVOP-1 IP ni našel zakonske podlage, ki bi dopuščala razkritje omenjenih podatkov, zato gre v konkretnem primeru za varovane osebne podatke, dostop do katerih je treba zavrniti.

IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo (delno) rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka