prosilec - Okrajno sodišče v Piranu

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do informacij o opravljenem pravniškem državnem izpitu za dve sodnici, ker s potrdilom ali drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajale zahtevane informacije, ne razpolaga. IP je sledil obrazložitvi organa in ob tem dodal, da tudi Zakon o sodniški službi (ki je v relevantnem času urejal postopek imenovanja sodnikov) ni predvideval, da bi sodišče, pri katerem sodnici opravljata sodno funkcijo, vodilo postopek imenovanja sodnic in s tem tudi razpolagalo z dokumenti, ki kažejo na izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniške funkcije.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-22/2018/2
Datum: 21. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US, 102/15- ZDIJZ-E, 7/18–ZDIJZ-F; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …z dne 26. 1. 2018 (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 8/2018-3 z dne 9. 1. 2018, Okrajnega sodišča v Piranu, Tartinijev trg 1, 6330 Piran (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbo prosilca z dne 26. 1. 2018 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Piranu, št. 8/2018-3 z dne 9. 1. 2018, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 8. 1. 2018 zahteval od organa informacije o sodnicah …in …, v zvezi z opravljenim »pravosodnim izpitom« in sodniško zaprisego. Zahtevo je postavil v obliki vprašanj.

Organ je prosilcu odgovoril na njegova vprašanja v zvezi z datumom in besedilom sodniške zaprisege. Organ je zavrnil dostop do informacij v zvezi z vprašanji: 
-    Ali imata (navedeni sodnici) opravljen pravosodni izpit? 
-    Pred kom sta opravili pravosodni izpit? 
-    Kdaj sta opravili pravosodni izpit?
Organ je v obrazložitvi pojasnil, da je po pregledu osebnih map navedenih sodnic ugotovil, da ne razpolaga s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu ali drugim dokumentom, iz katerega bi izhajalo dejstvo opravljanja izpita, datum opravljanja oziroma navedba članov komisije.

Prosilec se je zoper navedeno odločitev pritožil. Navedel je, da iz odločbe ne izhaja, zakaj gre za informacije javnega značaja in kje lahko pridobi zahtevane podatke za navedeni sodnici. Meni, da glede na to, da je vložil zahtevo na dveh ločenih listih, gre za dve ločeni zahtevi, zato je upravičen do dveh odločb. V nadaljevanju prosilec izraža svoje nestrinjanje z delom predsednice naslovnega sodišča in postopki, v katerih je bil prosilec udeležen kot stranka.

 
Organ je spis zadeve odstopil v reševanje IP dne 5. 2. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru je sporno, ali organ razpolaga z informacijami, do katerih je prosilcu zavrnil dostop. Po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno:
1.    informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati in
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede kriterija materializirane oblike, IP poudarja, da je prosilec zahtevo postavil v obliki vprašanj, na katera organi načeloma niso dolžni odgovarjati v postopku po ZDIJZ. Kljub temu je bilo v predmetnem postopku jasno, da prosilec zahteva dokumente, iz katerih izhajajo informacije o dejstvu, datumu in članih komisije za pravniški državni izpit (oziroma pravosodni izpit) za vsako od navedenih sodnic. Organ je zato pravilno postopal, ko je pregledal personalni mapi sodnic in poskusil najti dokumente, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. 

Organ je ugotovil, da ne razpolaga z informacijama o dejstvu in datumu opravljanja pravniškega državnega izpita za navedeni sodnici ter z informacijo o članih komisije na roku, kjer sta sodnici opravili pravniški državni izpit. IP sledi prepričljivemu pojasnilu organa, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajale navedene informacije. Personalna mapa posameznega sodnika obsega le dokumentarno gradivo, ki je nastalo po prihodu sodnika k organu in ne vsebuje potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ali kakega drugega dokumenta, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. IP nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, ki so prepričljive in logično argumentirane. Prosilec pa v svoji pritožbi tudi ne navaja drugih argumentov, ki bi kazali na to, da bi organ z zahtevanimi podatki moral razpolagati. 

V podporo navedenemu IP dodaja, da je postopek imenovanja sodnikov v relevantnem času (1997 za sodnico … in 2007 za sodnico …) urejal Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, št. 8/96), oziroma Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 27/07 – UPB3), v členih od 15. do 23., pri čemer je postopek vodilo ministrstvo, pristojno za pravosodje. Ker torej sodišče, kjer sodnik opravlja funkcijo sodnika, ni bilo predvideno kot organ, ki vodi postopek imenovanja sodnika, ni upravičeno pričakovati, da bi moral organ (Okrajno sodišče v Piranu), razpolagati tudi z vsemi dokumenti v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za opravljanje sodniške funkcije. Slednje se je potrdilo tudi v več drugih postopkih dostopa do informacij javnega značaja, ko so prosilci v drugih primerih zahtevali podobne informacije (glej npr. odločbe IP št. 090-237/2014 z dne 15.01.2015;  IP št. 090-7/2016 z dne 11.02.2016, itd.). Iz prakse IP v zadevah dostopa do informacij javnega značaja tudi izhaja, da personalne spise kandidatov, ki so opravili pravniški državni izpit (tudi sodnikov), hrani Ministrstvo za pravosodje (oziroma starejše spise – Arhiv RS).  

Glede na zgoraj navedeno torej IP zaključuje, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij s katerimi razpolagajo in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobivati dokumentacije od drugih organov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

IP še dodaja, da navedbe prosilca, ki zahteva od organa izdajo dveh ločenih odločb po ZDIJZ, ker je zahtevo vložil za dve sodnici, na dveh ločenih listih, niso relevantne. V konkretnem primeru je organ pravilno prepoznal zahtevo prosilca kot eno zahtevo. Prosilec je namreč sočasno zahteval istovrstne informacije na isti pravni podlagi, zato je bilo pravilno, da je organ prosilca obravnaval v isti upravni zadevi. 

IP zaključuje, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je IP pritožbo na podlagi prvega odst. 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – UPB4 s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:
Anže Novak, univ. dipl. prav.
Asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka