Protect GL d.o.o. v stečaju - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je organ zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dogovora, ki ga je Mestna občina Ljubljana sklenila z družbo IKEA, s katerim je prevzela obveznosti v zvezi s pridobivanjem zemljišč in izgradnjo komunalne infrastrukture za potrebe trgovskega centra Ikea oziroma širšega območja BTC. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je predmet presoje Memorandum o soglasju, ki sta ga sklenila MOL in IKEA. IP je ugotovil, da zatrjevana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ,  ni podana. Memorandum o soglasju namreč predstavlja zaključeno celoto, ki je podpisana s strani obeh strank, zato ne izpolnjuje pogojev izjeme. Trditev organa, da postopek, v okviru katerega je dokument nastal, še poteka, pa za navedeno izjemo ni relevantna, saj se navedena izjema ne nanaša na postopke v teku, temveč na podatke iz dokumenta. IP je nadalje ugotovil, da ni podana niti izjema poslovne skrivnosti, na katero se je skliceval stranski udeleženec. IP je v tej zvezi ugotovil, da je stranski udeleženec predložil sklep o poslovni skrivnosti, ki je bil izdan več let po nastanku zahtevane informacije, pa tudi po vloženi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar ga v obravnavanem primeru, v skladu s sodno prakso,  ni mogoče upoštevati. Prav tako ni bil izkazan objektivni kriterij poslovne skrivnosti. IP je opozoril na tretji odstavek 39. člena ZGD-1 v povezavi s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa javnost podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. V konkretnem primeru gre za dokument, ki izkazuje razmerje stranskega udeleženca z javnim sektorjem in je povezan s porabo javnih sredstev, zato tudi iz tega razloga ne more biti določen za poslovno skrivnost.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-19/2018/8
Datum: 23. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 31. 7. 2017, družbe PROTECT GL d.o.o. v stečaju, Kajuhova ulica 35, 1000 Ljubljana………(dalje prosilec), zoper odločbo z dne 26. 7. 2017, št. 090-49/2017-4, Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Oddelka za ravnanje z nepremičninami, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Oddelka za ravnanje z nepremičninami z dne 26. 7. 2017, št. 090-49/2017-4 odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v obliki fotokopije ali v elektronskem zapisu Memorandum o soglasju, sklenjen med Mestno občino Ljubljana in družbo IKEA, trgovino na drobno d.o.o.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 21. 6. 2017 zahteval, da mu organ v obliki fotokopije ali v elektronskem zapisu posreduje dogovor, ki ga je Mestna občina Ljubljana sklenila z družbo IKEA, s katerim je prevzela obveznosti v zvezi s pridobivanjem zemljišč in izgradnjo komunalne infrastrukture za potrebe trgovskega centra Ikea oziroma širšega območja BTC. Ob tem je navedel, da je Mestna občina Ljubljana nesporno zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja, prosilec pa ima kot razlastitveni zavezanec celo neposreden pravni interes za razpolaganje z zahtevanim dokumentom.

Organ je z odločbo z dne 26. 7. 2017, št. 090-49/2017-4 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da zahtevani dokument ne pomeni neposredne podlage za prevzem obveznosti MOL v zvezi s pridobivanjem zemljišč in gradnjo infrastrukture na navedenem območju, za kar postopki še niso zaključeni, zato bi skladno z 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Podlaga za pridobivanje zemljišč in gradnjo komunalne infrastrukture so lahko le dokumenti, izdani v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt), ki v 77. členu določa, da občina zagotavlja gradnjo komunalne opreme, kot so občinske ceste in infrastruktura, ki ureja varstvo okolja in energetiko. Podlaga za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo in pridobivanje zemljišč v ta namen je določena z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del, sredstva za pridobivanje zemljišč pa so predvidena z Odlokom o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2017. Občina se lahko na podlagi 78. člena ZPNačrt z investitorjem dogovori za vsebino in obseg gradnje komunalne opreme s pogodbo o opremljanju, drugih dogovorov pa zakon ne predvideva. Postopki priprave dokumentov za uresničevanje načrtovanih posegov, ki so v pristojnosti MOL, so še v pripravi. Glede na navedeno je organ dostop do dokumentov, kot jih zahteva prosilec, zavrnil. 

Prosilec je dne 2. 8. 2017 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja. Ob tem je poudaril, da ima neposreden pravni interes za razpolaganje z zahtevanim dokumentom, saj v postopku razlastitve delov nepremičnin parc. št. 345/6, 345/17 in 345/18 vse k.o. 1730 Moste, za potrebe izgradnje Kavčičeve ulice med Kajuhovo in Ameriško ulico, s pripadajočimi ureditvami za ureditev cestnega dostopa do trgovskega objekta, IKEA nastopa kot razlastitveni zavezanec. V razlastitvenem postopku Mestna občina Ljubljana v svojih vlogah kot enega izmed argumentov za utemeljenost zahteve za razlastitev in za nujnost postopka vztrajno navaja, da je z investitorjem IKEO sklenila pogodbo, s katero se je do 30. 6. 2017 zavezala v last pridobiti zemljišča, potrebna za gradnjo komunalne opreme, in ki so v lasti prosilca. Navedba, da bi razkritje take pogodbe povzročilo napačno razumevanje vsebine, torej ni utemeljena, saj navedbe Mestne občine Ljubljana v razlastitvenem postopku temeljijo ravno na tem dokumentu in so pomembne za razjasnitev njenih zahtev. Mestna občina Ljubljana pa je skladno s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ dolžna razkriti vse informacije javnega značaja, med katere sodijo vsi dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarna gradiva, s katerimi razpolaga, razen zakonsko določenih izjem, ki pa jih v tem konkretnem primeru, zaradi prej navedenega dejstva, ni. Ker prosilec zahtevani dokument potrebuje za celovit vpogled v obveznosti Mestne občine Ljubljana iz naslova zavez v zvezi z nepremičninami prosilca, prosilec vztraja pri dostopu do zahtevane informacije. 

Organ je z dopisom z dne 1. 2. 2018, št. 090-49/2017-11, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP.

Pritožba je utemeljena. 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da je organ v obravnavanem primeru dostop do zahtevane informacije zavrnil s sklicevanjem na obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa se do samega dokumenta ni konkretno opredelil. Organ je navedel le, da zahtevan dokument ne pomeni neposredne podlage za prevzem obveznosti MOL v zvezi s pridobivanjem zemljišč in gradnjo infrastrukture na navedenem območju, brez, da bi dokument poimenoval oz. pojasnil, kateri dokument je predmet presoje. Prosilec je namreč v zahtevi po ZDIJZ zahtevan dokument opisal po vsebini in ga poimenoval »dogovor«, torej ni izrecno zahteval nekega konkretnega dokumenta, npr. pogodbo z dne XY, temveč je odločitev o dokumentu, ki ustreza njegovi zahtevi, prepustil organu. 

IP je z dopisom z dne 2. 2. 2018, št. 090-19/2018/2 organ pozval, da pošlje dokument, ki je predmet zahteve oz. pritožbe prosilca, v izvorni obliki, brez izločanja. Organ je na poziv IP odgovoril z dopisom z dne 5. 2. 2018, št. 090-49/2017-15 in navedel, da v zadevi reševanja pritožbe prosilca IP posreduje kopijo memoranduma.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, da ta sodi v delovno področje organa in jo je organ izdelal sam oz. v sodelovanju z drugim organom, kar pomeni, da zahtevana informacija izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. 

Zaradi morebitnega vpliva te odločbe na pravice in pravne koristi družbe, na katero se nanaša dokument, ki je predmet presoje, je IP z dopisom z dne 2. 3. 2018, št. 090-19/2018/6, pozval v postopek družbo IKEA Slovenija, trgovina na drobno, d.o.o., Šlandrova lica 8b, 1231 Ljubljana-Črnuče, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP, vključi v postopek kot stranski udeleženec tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredeli. 

Na poziv IP je družba IKEA Slovenija, trgovina na drobno, d.o.o. odgovorila z dopisom z dne 13. 3. 2018, v katerem je sporočila, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec in navedla, da zahtevane informacije predstavljajo njeno poslovno skrivnost in s tem izjemo po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem se je sklicevala na priložen Sklep o določitvi poslovne skrivnosti družbe, v zvezi z izgradnjo trgovskega centra IKEA Ljubljana, z dne 5. 3. 2018. Navedeni sklep vse informacije in dokumente, ki se nanašajo ali so povezani z izgradnjo trgovskega centra IKEA Ljubljana, določa kot poslovno skrivnost. Ob tem je še dodala, da so vse informacije o gradnji infrastrukture, vključno z izgradnjo nove povezovalne ceste med Kajuhovo ulico in Ameriško ulico, razvidne iz javno dostopnega Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del.

V nadaljevanju se je IP opredelil do vprašanja obstoja izjem, na katera sta se sklicevala organ in stranski udeleženec. 

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se lahko dostop zavrne, če je predmet zahteve podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. 

Opredelitev izjeme iz 9. točke 1. odstavka  6. čl. ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
- dokument mora biti še v postopku izdelave,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja, 
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). 

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba, ki v 1. odst. 4. čl. določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. 

Z vpogledom v memorandum o soglasju, ki je predmet presoje, IP ugotavlja, da gre za dokument, ki predstavlja zaključeno celoto, kar izhaja iz dejstva, da je podpisan s strani pooblaščene osebe obeh pogodbenih strank, tako s strani organa kakor tudi s strani družbe IKEA, Trgovina na drobno d.o.o. To pomeni, da dokument nedvomno ni več v postopku izdelave ali predmet posvetovanja, zato ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 4. člena Uredbe oz. kriterijev za opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je sicer navedel, da gre za dokument, ki je nastal v okviru postopkov pridobivanja zemljišč in gradnje infrastrukture, ki še niso zaključeni, vendar omenjena okoliščina za ugotavljanja obstoja zatrjevane izjeme ni relevantna. Izjema iz 9. točke 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ se namreč ne nanaša na postopke v teku, temveč na podatke iz dokumenta. Tolmačenje navedene izjeme na način, kot je to v izpodbijani odločbi storil organ, bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med različnimi postopki, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca. O dokumentu v postopku izdelave bi lahko npr. govorili v primeru, če besedilo memoranduma o soglasju sploh še ne bi bilo v celoti napisano in bi bilo v fazi usklajevanja in priprave v okviru dogovora med organom in družbo IKEA Ljubljana. V konkretnem primeru pa gre za vsebinsko zaokroženo besedilo memoranduma o soglasju, ki sta ga obe pogodbeni stranki tudi podpisali. V konkretnem primeru tako nista izpolnjena prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Že odsotnost enega izmed pogojev izjeme pomeni, da ta ni podana, zaradi navedenega ni nobene potrebe po ugotavljanju obstoja tretjega pogoja, to je, da bi razkritje takšnega dokumenta povzročilo napačno razumevanja njegove vsebine (izvedba škodnega testa). IP pa tudi sicer ugotavlja, da organ, razen sklicevanja na zakonsko določbo, ni izkazal oz. argumentirano obrazložil, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo v smislu napačnega razumevanja njegove vsebine. Ne glede na navedeno pa IP ob tem še dodaja, da gre za dokument, s katerim se je organ, ki mora delovati transparentno, zavezal k porabi časa in denarja v okviru memoranduma o soglasju, kar pomeni, da gre za porabo javnih sredstev, zato že iz tega razloga ni mogoče sprejeti stališča, da bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Morebitnega nestrinjanja s predlagano rešitvijo pa ne moremo enačiti z napačnim razumevanjem same vsebine zahtevanih informacij. Organ in stranski udeleženec sta sicer navedla, da so informacije glede gradnje in pridobivanja zemljišč v ta namen določene in dostopne v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del in v Odloku o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2017, vendar slednje ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije. Bistvena funkcija ZDIJZ je ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do vseh relevantnih informacij, s katerimi organ razpolaga. 

IP zaključuje, da v konkretnem primeru ni podan nobeden izmed treh pogojev, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je nadalje presojal obstoj izjeme poslovne skrivnosti, na katero se je skliceval stranski udeleženec.

Pojem poslovne skrivnosti, na katero se sklicuje izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, je opredeljen v 39. členu ZGD-1. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). V tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 pa je določeno, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Stranski udeleženec se je pri zatrjevanju poslovne skrivnosti skliceval na Sklep o določitvi poslovne skrivnosti družbe, v zvezi z izgradnjo trgovskega centra IKEA Ljubljana, z dne 5. 3. 2018. IP v tej zvezi ugotavlja, da je stranski udeleženec predložil sklep o poslovni skrivnosti, ki je bil izdan več let po nastanku zahtevane informacije, pa tudi po vloženi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar ga v obravnavanem primeru ni mogoče upoštevati. Po stališču Upravnega sodišča sicer lahko sklep o varovanju poslovne skrivnosti »varuje« podatke za nazaj, to pomeni, da za obstoj subjektivnega kriterija ni pogoj, da se morajo podatki varovati že ob njihovem nastanku, vendar pa je sodišče ob tem še dodalo, da »če ni specialnih določb, ki bi določale roke za označitev poslovnih skrivnosti (kot npr. v Zakonu o elektronskih komunikacijah), je važno, da je bila informacija označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja «. V obravnavanem primeru ob vložitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 21. 6. 2017, memorandum o soglasju ni bil s sklepom označen kot poslovna skrivnost, zaradi česar subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni podan. Na izjemo poslovne skrivnosti pri zavrnitvi dostopa do zahtevane informacije pa se ni skliceval niti organ, kar še dodatno pritrjuje ugotovitvi, da v času vložene zahteve po ZDIJZ memorandum o soglasju ni predstavljal poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. IP nadalje tudi ugotavlja, da je v memorandumu o soglasju, v 7. členu, zaveza organa, da bo varoval zaupnost informacij stranskega udeleženca v zvezi s projektom, kar pa ne pomeni, da sam dokument predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, saj splošna in pavšalna določba tudi po stališču sodišča , ne more nadomestiti pisnega sklepa o poslovni skrivnosti. Poleg tega pa iz navedene določbe niti ne izhaja, da je predmet varstva poslovne skrivnosti tudi sam memorandum o soglasju. Obe stranki, tako organ kakor tudi stranski udeleženec, sta v medijih sporočila, da je bil navedeni memorandum o soglasju sklenjen  in opredeljuje zaveze in namere obeh strank ob možni izgradnji trgovine IKEA v Ljubljani.

IP nadalje ugotavlja, da ni izpolnjen niti objektivni kriterij poslovne skrivnosti iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Stranski udeleženec ni niti zatrjeval, da bi z razkritjem zahtevanega memoranduma o soglasju utrpel občutno škodo. Pri uporabi navedene določbe je treba upoštevati namen varovanja poslovne skrivnosti, ki je v varstvu konkurenčne prednosti podjetja, zato je treba izkazati, kako bi bilo z razkritjem podatkov lahko občutno poseženo v konkurenčno prednost stranskega udeleženca v primerjavi z ostalimi subjekti, česar stranski udeleženec ni dokazal, oziroma ni izpolnil dokaznega bremena in ni z ničimer konkretno utemeljil, zakaj bi razkritje podatkov škodovalo njegovi konkurenčni prednosti oziroma svobodnemu nastopanju na trgu, tega pa ni ugotovil niti IP. Poleg tega pa se je stranski udeleženec ob sklepanju memoranduma o soglasju moral zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju organa, s čimer je bil seznanjen v 7. členu tega memoranduma. 

Ob tem pa IP opozarja še na tretji odstavek 39. člena ZGD-1 v povezavi s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa javnost podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. V konkretnem primeru gre za dokument, ki izkazuje razmerje stranskega udeleženca z javnim sektorjem in je povezan s porabo javnih sredstev, zato tudi iz tega razloga ne more biti določen za poslovno skrivnost. 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da zahtevan memorandum o soglasju ne izpolnjuje kriterijev za obstoj poslovne skrivnosti po 39. členu ZGD-1, zato izjema iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana. 

IP je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5. a členu ZDIJZ ter ugotovil, da te niso podane. Na dokumentu so sicer navedena imena in priimki podpisnikov, ki pa ne sodijo med varovane osebne podatke, saj gre za zakonite zastopnike strank, ki so v tej vlogi tudi navedeni, ti podatki pa so javni na podlagi Zakona o poslovnem registru ter Zakona o sodnem registru.

Ker je prosilec v zahtevi in pritožbi posebej izpostavil, da ima pravni interes za dostop do zahtevane informacije, IP poudarja, da se v postopku po ZDIJZ odloča izključno o tem, ali gre za informacije javnega značaja, ki so dostopne vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. A contrario to pomeni, da če je določena informacija v postopku dostopa do informacij javnega značaja opredeljena kot prosto dostopna informacija javnega značaja ali kot izjema od prostega dostopa (npr. poslovne skrivnosti), slednje velja za vse prosilce, ne glede na njihov status, položaj, odnos, povezavo ali interes do teh informacij. ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik.  

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokument, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke    

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka