prosilec - Občina Kranjska Gora

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih zapisnikov zaradi izjem po 6. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede preostalega dela zahteve pa je prosilca napotil na svoje spletne strani. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da glede zapisnikov niso podani pogoji za izjemo po 6. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako pa ni ugotovil po uradni dolžnosti, da bi bila podana katera druga izjema dostopa po ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je IP v tem delu pritožbi prosilca ugodil. Glede preostalih zahtevanih dokumentov pa je IP ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, zato je v tem delu pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-10/2018/14
Datum: 1. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 21. 12. 2017, zoper odločbo Občine Kranjska Gora, Kolodvorska ulica 1b, 4280 Kranjska gora (v nadaljevanju: organ), št. 0901-0002/2017-2 z dne 8. 12. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 21. 12. 2017 se delno ugodi in se odločba Občine Kranjska Gora št. 0901-0002/2017-2 z dne 8. 12. 2017 delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu po e-pošti (v pdf obliki) zapisnike sestankov med pogodbenima strankama Koncesijske pogodbe za zbiranje, odvajanje in čiščenje odplak, in sicer:
-    zapisnik sestanka z dne 28. 3. 2011,
-    zapisnik sestanka z dne 3. 4. 2013,
-    zapisnik sestanka z dne 1. 4. 2014.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilce zavrne.

3.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 10. 11. 2017 od organa zahteval posredovanje naslednjih informacij, po e-pošti (v pdf obliki):
-    zapisnike (zabeležke, zapisi ali zaznamki) treh sestankov med organom in koncesionarjem WTE-Projektna družba Kranjska Gora d.o.o., ki so bili obravnavani na 20. seji Občinskega sveta (v nadaljevanju: OS) 8. 11. 2017, pod točko »Informacije« in razdeljene članom OS na vpogled;
-    sklep OS o odločitvi za prekinitev (prenehanje) koncesijske pogodbe med koncedentom – organom in koncesionarjem - WTE-Projektna družba Kranjska Gora d.o.o., sprejet v mandatu 2014 – 2018 (če tega akta ni, prosi, da organ v odgovoru navede, da akt ne obstaja);
-    sklep občinskega sveta o prenehanju veljavnosti Odloka – koncesijskega akta za podelitev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in izvajanje gospodarske javne službe zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda v Občini Kranjska gora, oziroma navedbo občinskega akta, s katerim je bil zgoraj navedeni akt razveljavljen (če tega akta ni, prosim da organ v odgovoru navede, da akt o razveljavitvi koncesijskega akta ne obstaja);
-    pooblastilo OS županu … za prekinitev predmetnega koncesijskega razmerja (če tega akta ni, prosi, da organ v odgovoru navede, da akt ne obstaja);
-    pisni sporazum o prekinitvi predmetne koncesijske pogodbe (če tega akta ni, prosi, da organ v odgovoru navede, da akt ne obstaja).
Organ je z odločbo št. 0901-0002/2017-2 z dne 8. 12. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca po prvi alineji na podlagi izjem po 6. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navaja, da so bili dokumenti iz prve alineje zahteve vročeni organu kot toženi stranko v prilogi arbitražne tožbe tožeče stranke WTE Wassertechnik GmbH, Ruhralle 185, D-45136 Essen, Nemčija (v nadaljevanju: WTE GmbH). Ti dokumenti so zaradi dvoma v njihovo pristnost in namen občutljivi dokazi v postopku, ki poteka pred Mednarodnim arbitražnim sodiščem pri Gospodarski zbornici Avstrije na Dunaju. Prav tako je organ vložil kazensko ovadbo zaradi dvoma v pristnost teh dokumentov. Razkritje dokumentov v tej fazi postopka pred arbitražnim sodiščem in v postopku kazenske ovadbe bi tako škodovalo izvedbi tega dokaza v nadaljevanju postopka. Organ v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe utemeljuje svojo odločitev v zvezi z dokumenti pod prvo alinejo zahteve z določbami 6. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede ostalih zahtevanih dokumentov pa je organ v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ napotil prosilca na spletne strani organa ter navedel spletno povezavo.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 21. 12. 2017. Navaja, da so zahtevani dokumenti iz prve alineje zahteve del večletne korespondence med partnerjema v koncesijskem razmerju, ki so nastali v zvezi z operativnim delom in so del dokumentarnega gradiva organa, zato sklicevanje organa na 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne zdrži. Po navedbah prosilca so namreč dokumenti nastali v letih 2011, 2013 in 2014, precej pred enostransko prekinitvijo koncesijske pogodbe s strani župana z dne 1. 7. 2016 in zaradi tega tožbe koncesionarja. Dokumenti so bili razdeljeni na vpogled članom OS na 20. redni seji 8. 11. 2017, pot točko »Informacije«, kar je razvidno iz posnetka seje (https://www.youtube.com/watch?v=1NeKOYAE6IM). Člani OS so voljeni predstavniki ljudstva, zato prosilec meni, da so z razdelitvijo dokumentov članom OS na vpogled, le-ti postali javni, zato so dostopni vsakomur v skladu z ZDIJZ. Glede 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa meni, da pridobitev predmetnih treh zapisnikov nikakor ne more škodovati izvedbi kateregakoli postopka, saj pristojni organi z vsebinami dokumentov očitno že razpolagajo, zato kumulativni pogoj škodovanja izvedbi za zavrnitev zahteve ni izpolnjen. Za ostale zahtevane dokumente pa prosilec navaja, da jih na navedeni spletni povezavi ni moč najti oziroma pridobiti, zato IP naproša, da ravna v skladu s petim odstavkom 27. člena ZDIJZ.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0901-0002/2017-7 z dne 12. 1. 2018, poslal v pristojno odločanje IP. Dodatno je še pojasnil, da … v arbitražnem postopku pred Mednarodnim arbitražnim sodiščem pri Gospodarski zbornici Avstrije med organom kot toženo stranko in WTE GmbH kot tožečo stranko. To je razvidno tudi iz informacij, …. Prosilec že razpolaga z zahtevanimi dokumenti, …, preostali zahtevani dokumenti, kar so bili sprejeti s strani organa, pa so javno dostopni preko spletne strani organa.

Na poziv IP št. 090-10/2018/4 z dne 22. 1. 2018 in št. 090-10/2018/6 z dne 2. 2. 2018 je organ z dopisom št. 0901-0002/2017-10 z dne 6. 2. 2018 posredoval IP kopije dokumentov, in sicer kazensko ovadbo z dne 18. 12. 2017, odpoved koncesijske pogodbe z dne 30. 11. 2012, predmetne zapisnike sestankov z dne 28. 3. 2011, 3. 4. 2013 in 1. 4. 2014 ter arbitražno zadevo SCH-5520 WTE. Organ je v dopisu podal tudi dodatna pojasnila, ki jih IP navaja pri obrazložitvi v nadaljevanju.

Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe, posredovano spisovno dokumentacijo in pojasnila organa, je IP z dopisom št. 090-10/2018/8 z dne 9. 2. 2018 zaprosil Okrožno državno tožilstvo v Kranju za mnenje na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja stroškov (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba). Okrožno državno tožilstvo v Kranju je v odgovoru št. KR-Kt/251/2018/TD/NC/kš z dne 16. 2. 2018 navedlo, da z razkritjem predmetnih zapisnikov in odpovedi koncesijske pogodbe po njihovi oceni ne bodo nastale škodne posledice za izvedbo predmetnega kazenskega postopka.

Upoštevaje določbe 44. člena ZUP je IP k morebitni stranski udeležbi v postopku pritegnil WTE GmbH Podružnica Kranjska gora, Kranjska gora in Čista dolina – SHW, komunalno podjetje d.o.o., Kranjska gora. IP je v postavljenem roku prejel odgovora obeh poslovnih subjektov, ki sta priglasila stransko udeležbo. V odgovorih z dne 26. 2. 2018 sta med drugim navedla, da je po njihovem mnenju zahteva prosilca povsem legitimna, saj je vodstvo občine na 20. redni seji 8. 11. 2017 javno, preko lokalne televizije, občinskim svetnikom in občanom enostransko predstavilo precej netočnih informacij glede poslovanja občine in koncesionarja na podlagi koncesijskega razmerja za izgradnjo in obratovanje kanalizacijskega sistema v občini Kranjska gora. Na seji občinskega sveta so bili s strani občine članom občinskega sveta na vpogled razdeljeni trije zapisniki, ki jih zahteva prosilec, direktorica občinske uprave pa je na seji povedala, da …, …. Podjetji sta kot koncesionarja z organom kot koncedentom bili v koncesijskem razmerju od leta 1998 do leta 2016, ko je sedanji župan enostransko, brez ustreznih sklepov občinskega sveta, prekinil koncesijsko pogodbo, zaradi česar so bili prisiljeni vložiti tožbo pred arbitražnim sodiščem na Dunaju. Leta 2012 je namreč koncesionar prejel obvestilo, da se pogodba ne bo več avtomatično podaljšala za 5 let po izteku koncesije. Koncesijska pogodba pa določa, da se pogodba podaljša avtomatično za 5 let, v kolikor jo ena od pogodbenih strank ne odpove pisno, najmanj 3 leta pred iztekom. Koncesijski akt pa je še vedno v veljavi, saj ga občinski svet ni razveljavil, kar pomeni, da je sklicevanje organa na odpoved koncesijskega razmerja iz leta 2012 brezpredmetna. Poslovanje na podlagi koncesijskega razmerja je ves čas od leta 1998 do 2014 potekalo transparentno, z obojestranskim obveščanjem javnosti na sejah občinskega sveta in preko medijev. V vsem obdobju noben obojestransko podpisan dokument ni bil nikoli označen s kakršnokoli stopnjo tajnosti, prav tako ni bilo nobene zahteve s strani katerekoli pogodbene stranke v zvezi s tem, zato izjavljata, da so vsi dokumenti, v katerih je sta bila poslovna subjekta omenjena, javno dostopni na podlagi ZDIJZ in jih lahko prejme kdorkoli. Dodajata, da so zainteresirani tudi, da organ javno objavi poročilo revizije izgradnje kanalizacijskega sistema, ki jo je enostransko in brez njihovega sodelovanja naročil in plačal leta 2015 (predstavitev na 6. seji občinskega sveta 10. 6. 2015, točka 12), kar bi v skladu z ZDIJZ moral storiti, pa žal temu ni tako.

Pritožba je delno utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

2. Informacija javnega značaja

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja tako izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. 

Organ v dopisu št. 0901-0002/2017-10 z dne 6. 2. 2018 pojasnjuje, da z dokumenti, ki jih zahteva prosilec od 2. do 5. alineje zahteve, ne razpolaga. V zvezi s tem pojasnjuje, da je odpoved koncesijske pogodbe podal v novembru 2012 prejšnji župan, listine in dokumentacijo pa je za odstop pripravil …. Sklep občinskega sveta o odločitvi glede prenehanja koncesijske pogodbe in sklep občinskega sveta o prenehanju veljavnosti koncesijskega akta za podelitev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in izvajanje javne službe zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda v občini Kranjska gora, bi torej morala biti sprejeta, ko je bila odpoved dana, to je v novembru 2012, v mandatu prejšnjega župana. Enako velja tudi za pooblastilo občinskega sveta županu za prekinitev koncesijskega razmerja in za pisni sporazum o prekinitvi koncesijske pogodbe. Vsi sklepi občinskega sveta in akti, sprejeti na podlagi sklepov občinskega sveta, so, v kolikor so bili sprejeti, objavljeni na spletnih straneh organa. Navaja tudi, da prosilec zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja s tem, ko zahteva, da organ dokazuje dejstva in izroča listine, ki ne obstajajo, …. 

IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti od 2. do 5. alineje zahteve ne razpolaga v materializirani obliki. IP nima nobenega razloga dvomiti v navedbe organa, saj je organ posredoval IP druge dokumente, tudi zapisnike, ki so predmet zahteve prosilca. Prav tako teh dokumentov nista našla na spletnih straneh organa niti prosilec niti IP. Da organ ne razpolaga s pisnim sporazumom o prekinitvi predmetne koncesijske pogodbe, pa kaže tudi dejstvo, da je bila vložena tožba zaradi predčasne odpovedi predmetne koncesijske pogodbe v nasprotju s to pogodbo. Tudi prosilec ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče priti do drugačne ugotovitve glede obstoja teh dokumentov v materializirani obliki. Navedel je samo, da jih na spletni strani organa ni mogoče najti oziroma pridobiti, je pa očitno takšna dejstva predvidel, saj je že v zahtevi pri teh dokumentih navedel, naj organ v odgovoru navede, da akt oziroma dokument ne obstaja, če tega akta oziroma dokumenta ni.

Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevi prosilca od 2. do 5. alineje zahteve, zato se pritožba prosilca v tem delu zavrne.

IP se v nadaljevanju opredeljuje glede dostopa do zahtevanih zapisnikov sestankov z dne 28. 3. 2011, 3. 4. 2013 in 1. 4. 2014. Dejstvo, da organ s temi zapisniki razpolaga v materializirani obliki, ni sporno. Navedeno je IP ugotovil tudi z vpogledom v predmetne zapisnike. 

Glede na to, da je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih zapisnikov na podlagi 6. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). 

Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – Odl. US, 64/16 – Odl. US, 65/16 – Odl. US in 66/17 – ORZKP153,154); v nadaljevanju: ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15 in 23/17 - ZSSve; v nadaljevanju ZDT-1) posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona.

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:
- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in
- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. 

Prvi pogoj je izpolnjen, saj se zahteva nanaša na dokumente, ki so predmet kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivih dejanj. Nedvomno gre torej za dokumente v zvezi s kazenskim pregonom, v dodatno utemeljitev pa IP v nadaljevanju navaja okviren potek kazenskega postopka.

V skladu s prvim odstavkom 145. člena ZKP so dolžni vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Ovadba se poda pristojnemu državnemu tožilcu pisno ali ustno, če je podana sodišču, policiji ali nepristojnemu državnemu tožilcu, pa jo ta sprejme in takoj pošlje pristojnemu državnemu tožilcu (prvi in tretji odstavek 147. člena ZKP). IP navaja še sodbo Upravnega sodišča št. I U 1324/2009-13 z dne 25. 11. 2009, iz katere izhaja, da zakonska določba 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne določa, da bi moral biti zahtevani podatek od vsega začetka ustvarjen zaradi kazenskega pregona, ampak da je bil pridobljen zaradi kazenskega pregona, torej ne glede, kdaj je bil pridobljen zaradi kazenskega pregona.

Drugi pogoj najprej zahteva, da je postopek še v teku (v katerikoli fazi), in v obravnavanem primeru je mogoče ugotoviti, da so zahtevani zapisniki predmet predkazenskega postopka, ki je v teku. Navedeno izhaja iz odgovora Okrožnega državnega tožilstva v Kranju št. KR-Kt/251/2018/TD/NC/kš z dne 16. 2. 2018.

V nadaljevanju ta pogoj organ zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka. Ogrozitev mora ob tem biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Upoštevati je potrebno tudi 13. člen Uredbe, na podlagi katere organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Pri izvajanju škodnega testa je tako potrebno mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Kot že navedeno, je IP pridobil mnenje Okrožnega državnega tožilstva v Kranju, iz katerega izhaja, da po njihovi oceni z razkritjem zahtevanih zapisnikov ne bodo nastale škodne posledice za izvedbo predkazenskega postopka.

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da niso podani pogoji za izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se nadalje opredeljuje do izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ je zavrnil dostop do zahtevanih zapisnikov tudi iz razloga, ker so priloga arbitražne tožbe tožeče stranke WTE GmbH zoper organ, postopek pa poteka pred Mednarodnim arbitražnim sodiščem pri Gospodarski zbornici Avstrije na Dunaju (v nadaljevanju Mednarodno arbitražno sodišče). 

Na podlagi te izjeme organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Kot že navedeno, gre za arbitražno tožbo, postopek pa poteka pred arbitražnim sodiščem pri gospodarski zbornici.  IP ugotavlja, da predmetnega postopka ni mogoče šteti kot »drugega sodnega postopka« po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Arbitražno reševanje sporov se po učinkih (delno tudi s postopkovnega vidika in z vidika urejenosti v predpisih) resda zelo približa sodnemu reševanju sporov, toda arbiter ali arbitražni senat formalno ni sodišče v smislu, kot ga ima v mislih ZDIJZ, tj. sodišče po 23. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) in Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/115 in 23/17 – ZSSve).

V obravnavanem primeru poteka arbitražni postopek pred arbitražnim sodiščem pri avstrijski gospodarski zbornici. Ne gre za državni organ ali mednarodni organ z močjo sodišča, prav tako pa tudi ni del organizacijske strukture rednih ali specializiranih sodišč. Sodišče svojo pristojnost in oblast črpa iz Ustave in zakona (ali mednarodne pogodbe) med tem, ko arbitraža v obravnavanem primeru svojo pristojnost črpa, kot izhaja iz spremnega dopisa Mednarodnega arbitražnega sodišča z dne 14. 9. 2017 k tožbi, iz določil Arbitražnih in poravnalnih pravil, ki veljajo za Mednarodno arbitražno sodišče. Iz navedenega spremnega dopisa izhaja tudi, da sta se stranki v pogodbi dogovorili, da bo v predmetni arbitražni zadevi odločalo arbitražno sodišče, ki bo sestavljeno iz treh arbitrov pri obstoječem arbitražnem sodišču, da bo predmetna zadeva obravnavana po Dunajskih pravilih 2013 in da je možnost izvedbe pospešenega postopka, če se bosta obe stranki strinjali do odgovora na tožbo.
Da ni mogoče govoriti o sodnem postopku, pa kaže tudi arbitražna klavzula, za katero sta se pogodbeni stranki dogovorili v sporni koncesijski pogodbi. Kot namreč izhaja iz arbitražne tožbe, sta se stranki dogovorili, da bo o vseh sporih, ki bi izhajali iz koncesijske pogodbe, ob izključitvi redne sodne poti, dokončno odločeno v arbitražnem postopku pred arbitražnim sodišče pri avstrijski gospodarski zbornici, Dunaj, po vsakokrat veljavnih postopkovnih pravilih tega sodišča. Tudi iz spletnih strani Mednarodnega arbitražnega sodišča na Dunaju  izhaja, da je arbitraža oblika reševanja sporov, kjer se stranke strinjajo, da o sporu ne odloča državno sodišče, temveč skupina arbitrov ter da je v primerjavi z državnimi sodnimi postopki hitrejša, cenejša in ponuja višjo stopnjo zaupnosti, poleg tega pa lahko stranke v veliki meri oblikujejo postopek (npr. jezik, sedež arbitraže, veljavna zakonodaja in arbitri). Glavna prednost Dunajskih pravil je njihova prožnost, ki strankam in arbitrom omogoča, da postopke natančno prilagodijo potrebam strank in njihovemu sporu, druga prednost je zavezujoči časovni razpored pristojbin, kar pomeni, da so upravni stroški in pristojbine arbitrov v celoti predvidljivi za stranke že na začetku postopka z uporabo kalkulatorja stroškov. Vse to utemeljuje predhodne navedbe IP, da ne gre za sodni postopek, ki ga določa ZDIJZ kot izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, saj sodnih postopkov že v osnovi ni mogoče prilagajati potrebam strank in njihovim sporom, ampak so urejeni z veljavno zakonodajo.

IP tako ugotavlja, da sklicevanje na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ne pride v poštev. 

IP ugotavlja tudi, da  po uradni dolžnosti ni ugotovil drugih izjem po ZDIJZ, na podlagi katerih zahtevani zapisniki ne bi bili javno dostopni (delno ali v celoti). Ob tem IP še navaja, da so na koncu zapisnikov sicer imena in priimki ter podpisi posameznikov, ki nedvomno predstavljajo osebne podatke, vendar ne gre za varovane osebne podatke. V primeru imena, priimka in podpisa direktorja občinske uprave je namreč potrebno upoštevati še dejstvo, da je dokument podpisal kot javni uslužbenec, zato so ti podatki v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javno dostopni. Po navedeni določbi je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki pomenijo podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Dokument je posameznik podpisal kot direktor občinske uprave in javni uslužbenec, torej kot odgovorna oseba organa, v okviru opravljanja nalog iz delovnega razmerja. Kot varovanih osebnih podatkov pa ni mogoče šteti tudi osebnih podatkov, ki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15), torej osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen v skladu s prej navedenimi predpisi. Varovani osebni podatki tako tudi niso imeni, priimka in podpisa predstavnikov koncesionarja v teh zapisnikih. Iz javno dostopnih podatkov Poslovnega registra Slovenije  namreč izhaja, da sta podpisnika kot predstavnika koncesionarja direktorja poslovnih subjektov, vpisanih v ta register.

IP še dodaja, da gre v postopku po ZDIJZ za presojo dostopa do informacij javnega značaja z učinkom erga omnes, torej ne glede na pravni interes prosilca (fizične ali pravne osebe), zato tudi ni relevantno, kdo je v obravnavani zadevi prosilec in v kakšnem odnosu je z organom. Vprašanje dostopnosti (do) informacij javnega značaja se namreč presoja z vidika celotne potencialno zainteresirane javnosti in ne z vidika posameznika, ki ima v zvezi s takšnim postopkom določen interes. V postopkih po ZDIJZ se primarno presoja obstoj zahtevane informacije javnega značaja in če obstaja, se presoja še, ali je javnosti dostopna (v celoti ali delno).

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Ker je organ na prvi stopnji glede zapisnikov zmotno uporabil materialno pravo, je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo v tem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na dokumente od 2. do 5. alineje zahteve prosilca, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil. Izrek odločbe je v tem delu zakonit, vendar obrazložen z napačno pravno podlago (prosilec je bil napoten na spletno stran organa, dejansko pa organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja).

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka