prosilec - Okrajno sodišče v Velenju

POVZETEK:

Prosilec je od organa želel pridobiti fotokopije ročno vodene zemljiške knjige, nastavljene leta 1885. Organ je zahtevek zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ pri odločanju v celoti spregledal dejstvo, da je prosilec zahteval dokumente, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, zato je odločbo organa odpravil po uradni dolžnosti, zahtevo prosilca pa zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-4/2018/3
Datum: 23. 2. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter drugega odstavka 247. člena, drugega odstavka 251. člena in prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 27. 12. 2017, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Velenju, Prešernova cesta 1, 3320 Velenje (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 323/2017/7 z dne 18. 12. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Odločba Okrajnega sodišča v Velenju, št. Su 323/2017/7 z dne 18. 12. 2017, se odpravi po uradni dolžnosti.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

in

S K L E P:

1.    Zahtevo prosilca z dne 27. 11. 2017 se zavrže kot nedovoljeno.

2.    Stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 27. 11. 2017 od organa želel pridobiti fotokopije ročno vodene zemljiške knjige, nastavljene leta 1885, ki spada h glavni zemljiški knjigi posestvo Gornji Grad, zvezek 11, stran 779, zemljiškoknjižni vložek 1544, vse na podlagi sklepa, izdanega pod opravilno številko, Rz 1024/2012 z dne 18. 2. 2013 in odločbe IP, št. 090-208/2017/5 z dne 11. 10. 2017.

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo, št. Su 323/2017/7 z dne 18. 12. 2017, in prosilčev zahtevek zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je pojasnil, da je iz vložne številke 206 k.o. Gornji Grad, ki ga vodi v njihovi zemljiški knjigi in v katerega je prosilec že vpogledal, razvidno, da se je 18. 5. 1923 Dn. št. 149/1923 opravil prenos podatkov iz Deželnega sodišča v Gradcu, in sicer iz zemljiške knjige Deželne deske Štajerske, vl. št. 1544, stran 779, zvezek 11, v vložno številko 206 k.o. Gornji Grad, ki ga je takrat vodilo Občinsko sodišče v Gornjem Gradu. Organ je navedel, da iz zapisanega izhaja, da so se iz zemljiškoknjižnega vložka Štajerske deželne deske št. 1544, stran 779. Zvezek 11, samo prenesli podatki o nepremičninah, njihovih lastnikih in bremenih v vložno številko 206 k.o. Gornji Grad, ki je sedaj v pristojnosti Zemljiške knjige v Velenju. Same »ročno vodene Zemljiške knjige, nastavljene leta 1885, ki spada h glavni zemljiški knjigi, posestvo Gornji Grad, zvezek 11, stran 779, ZK vložek 1544« pa v zemljiški knjigi pri organu nikoli niso imeli. Ker drugih listin, razen teh, ki jih je prosilec v preteklosti že prejel, v zemljiški knjigi pri organu nimajo, mu listin, ki jih je prosilec navedel v dopisu, ne morejo izročiti.

Prosilec je 27. 12. 2017 zoper odločbo organa, št. Su 323/2017/7 z dne 18. 12. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo in navedel, da želi prejeti zahtevane dokumente ročno vodene zemljiške knjige, nastavljene leta 1885, nekdanje Gospostvo Gornji Grad, na podlagi prava in pravičnosti, razvidno iz obrazložitve sklepa, izdanega pod opr. š. Rz 1024/2012 z dne 18. 2. 2013, sporočila Zgodovinskega arhiva Celje, št. 07-1345/11-2011 z dne 23. 11. 2011 in potrdila štajerskega Deželnega arhiva iz Gradca GZ, FAID-07-3/05-597 z dne 25. 11. 2009. Ob tem je navedel, da se je posestvu Lepičnik, vl. št. 5, k.o. Sveti Florjan, sedaj Florjan pri Gornjem Gradu, zgodila krivica, ko so se 18. 5. 1923, Dn. št. 149, parc. št. nepremičnin v k.o. Sv. Florjan 358, 359, 360, 361, 362, 434, 597, 692/1, 692/2, 694/1, v k.o. Radmirje 620, 685, 749, 750/2, 750/5, 750/6, 750/7, 754 in v k.o. Bočna 994/1, 1187/4, neupravičeno prenesle v novo nastavljeno zemljiško knjigo, vložek št. 206, k.o. Gornji Grad, pod pretvezo vknjižbe služnosti paše. Za vpogled v zemljiško knjigo iz leta 1885 nekdanjega gospostva Gornji Grad je prosilec zaprosil zaradi ugotavljanja, katere parcelne številke nepremičnin so bile kupljene oz. utemeljene na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 29. april 1887, št. 2911, za vložek, št. 5, k.o. Sv. Florjan, sedaj Florjan pri Gornjem Gradu.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. Su 323/2017 z dne 8. 1. 2018, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je pri reševanju zadeve vpogledal tudi v upravno zadevo IP, št. 090-208/2017, ter upravno zadevo IP, št. 090-148/2011, pri čemer je nastal uradni zaznamek, št. 090-4/2018/2. 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Po 8. členu ZUP je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Zato je IP od razpoložljive dokumentacije natančno pregledal vse priloge, ki jih je prosilec priložil svoji pritožbi ter dokumente iz upravnih zadev, št. 090-148/2011 in št. 090-208/2017, ki ju je v pritožbeni zadevi istega prosilca in organa vodil IP. IP je v konkretnem primeru ugotovil, da je organ pri odločanju v celoti spregledal dejstvo, da je prosilec iste dokumente, kot so predmet zahteve z dne 27. 11. 2017, od istega organa že zahteval, tako 7. 3. 2011 kot tudi 21. 6. 2017, in da je bilo o tej zahtevi že odločeno tudi na drugi stopnji, in sicer z odločbama IP, št. 090-148/2011/5 z dne 29. 9. 2011 ter št. 090-208/2017/5 z dne 11. 10. 2017. 

Predmet pravice dostopa do informacije javnega značaja so lahko samo materializirani dokumenti. Ne glede na to, da prosilec 27. 11. 2017 ni podal identične zahteve kot 7. 3. 2011 in 21. 6. 2017, mora organ najprej ugotoviti, ali se zahteve nanašajo na iste dokumente, saj organ pri dostopu do informacij javnega značaja lahko presoja samo obstoj dokumenta kot takega. 

V dopolnilnem postopku je IP ugotovil sledeča dejstva:
-    zahteva prosilca z dne 27. 11. 2017 se nanaša na dokumente, ki naj bi bili podlaga za nastanek ročno vodene zemljiške knjige, nastavljene leta 1885;
-    zahteva prosilca z dne 7. 3. 2011 se je nanašala na dokumente, »vodene pod urbarjalno št. 11''=212«, ki naj bi bili podlaga za nastanek ročno vodene zemljiške knjige, nastavljene leta 1885. O njih je odločil IP z odločbo, št. 090-148/2011/5 z dne 29. 9. 2011. V pritožbenem postopku pod opr. št. 090-148/2011 je bilo ugotovljeno, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga;
-    dokumente iz ročno vodene zemljiške knjige, nastavljene leta 1885, je prosilec zahteval tudi 21. 6. 2017. Pri izdaji odločbe, št. Su 205/2017/11 z dne 4. 9. 2017, je organ pregledal ročno vodeno zemljiško knjigo, nastavljeno leta 1885, in ugotovil, da z listinami, ki so bile podlaga za izvedene vpise v zemljiško knjigo, ne razpolaga. Navedeno je ugotovil tudi IP z odločbo, št. 090-208/2017/5 z dne 11. 10. 2017;
-    iz navedene odločbe organa, njegovih pojasnil in odločb IP nedvoumno izhaja, da sta se tako organ kot IP že ukvarjala z vprašanjem obstoja informacij javnega značaja, in sicer dokumenti, ki naj bi bili podlaga za nastanek ročno vodene zemljiške knjige, nastavljene leta 1885. V obeh pritožbenih postopkih je bilo nedvoumno ugotovljeno, da organ ne razpolaga z nobenimi dokumenti oz. listinami, ki bi naj bili podlaga za vpis v ročno vodeno zemljiško knjigo, nastavljeno leta 1885, saj pri organu ni nobenih urbarjev in deželnih desk, ki so bili podlaga za prve vpise v zemljiško knjigo.
Prosilec zahteva dokumente, ki so na vložnih št. navedeni kot evidence, iz katerih so bili vpisi v zemljiško knjigo preneseni (npr. pri z.k. vložku 5 k.o. Florjan pri Gornjem Gradu zapis glede urbarja, ali npr. pri z.k. vložku 206 k.o. Gornji Grad navedba »Prej zemljiškoknjižni vložek štajerske deželne deske št. 1544, stran 779, zvezek 11«), glede katerih je bilo že odločeno. V pritožbenem postopku pod opr. št. 090-148/2011 je bilo namreč nedvoumno ugotovljeno, da organ ne glede na to, da bi moral po veljavnih predpisih tako urbar kot druge takratne evidence, iz katerih so se določeni podatki prevzemali v nastajajoče zemljiške knjige, trajno hraniti v zbirki listin, z urbarji niti z drugimi evidencami ne razpolaga. Na dejstvo, da prosilec pod različno formuliranimi zahtevami »išče« iste dokumente, je IP sklepal tudi iz pritožbene navedbe, »da je bila posestvu Lepičnik vl. št. 5 storjena neizmerna krivica«, ki jo ponavlja tudi v predmetnem pritožbenem postopku. V obeh primerih gre za dokumente, ki so v neposredni povezavi z vpisi v zemljiško knjigo, ki jih prosilec vedno znova zahteva od organa, čeprav mu je bilo že večkrat pojasnjeno, da organ z dokumenti ne razpolaga (nazadnje z odločbo IP, št. 090-208/2017/5 z dne 11. 10. 2017). Tudi iz obširne obrazložitve organa, št. Su 323/2017/5 z dne 8. 12. 2017, Uradu predsednika Okrožnega sodišča v Celju o korespondenci organa s prosilcem izhaja, da ne gre za novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ampak na postopek, ki je pri organu že rešen (tudi glede na odločbo IP, št. 090-148/2011/5 z dne 29. 9. 2011). Da prosilec išče iste dokumente z različnimi zahtevami, izhaja tudi iz dejstva, da k svojim pritožbam kot priloge podaja identične dokumente (npr. odgovor Zgodovinskega arhiva Celje, št. 07-1345/11-2011 z dne 31. 11. 2011, ki ga je priložil tako k pritožbi z dne 11. 9. 2017 kot k pritožbi z dne 27. 12. 2017).

Iz vseh zahtev prosilca tako izhaja, da gre za vprašanje presoje obstoja istih dokumentov oz. istih informacij javnega značaja, glede katerih je IP že v pritožbenih postopkih pod opr. št. 090-148/2011 in 090-208/2017 ugotovil, da pri organu ne obstajajo.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP je ocenil, da gre v obravnavanem primeru za bistveno kršitev, ki je odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. V 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, so s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve) . Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločitvijo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka, zato je IP na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev, na podlagi katerih je zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje. 

IP je na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje (1. točka izreka te odločbe) in zadevo rešil sam (1. točka izreka tega sklepa). Ker je prosilec 27. 11. 2017 od organa zahteval dokumente, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 27. 11. 2017, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel. Ta namreč določa, da se zahteva prosilca zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe in tega sklepa).

Ta odločba in sklep sta skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka