prosilec - Občina Žalec

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente v povezavi z računom za odvetniške storitve. Organ je prosilcu dokumente posredoval, prosilec pa se je pritožil, saj ni prejel specifikacije računa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ s posebnim dokumentom, ki bi vseboval specifikacijo računa (razen specifikacije, ki jo vsebuje že sam račun), ne razpolaga. Pritožbo prosilca je zato zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-1/2018/4
Datum: 8. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 12. 2017, zoper odločitev Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 21. 12. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.        Pritožba prosilca z dne 27. 12. 2017 zoper odločitev Občine Žalec, brez številke, z dne 21. 12. 2017, se zavrne.

2.        V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 23. 11. 2017 na redni seji Občinskega sveta Občine Žalec izpostavil, da je na spletni aplikaciji »Erar« razvidno plačilo Občine Žalec Odvetniški družbi Čeferin v višini 6.832,00 EUR v mesecu novembru 2016, torej v mesecu, ko je bila skupščina Sipra. Prosi za celotno dokumentacijo v zvezi s tem zneskom (naročilo, račun, specifikacijo storitev). Izrecno je navedel, da želi, da se njegova zahteva obravnava kot zahteva za dostop do informacij javnega značaja.

Organ je prosilcu dne 21. 12. 2017 po elektronski pošti posredoval fotokopijo naročilnice Odvetniški družbi Čeferin za pravno zastopanje občine z dne 17. 10. 2016, račun, ki ga je Odvetniška družba Čeferin dne 18. 10. 2016 izstavila občini za pravno zastopanje in potrdilo o bremenitvi podračuna izpisano iz spletne aplikacije UJPnet dne 18. 12. 2017.

Prosilec je dne 27. 12. 2017 organu posredoval pritožbo, ki se nanaša na manjkajočo dokumentacijo povezano s plačilom računa, in sicer specifikacijo storitev. Iz posredovanih dokumentov namreč ni razvidno kdaj in v katerem konkretnem primeru je bila storitev opravljena, saj ni priložena nobena specifikacija. Iz naročilnice izhaja zgolj postavka »pravno mnenje (svetovanje) v gospodarski zadevi, iz računa pa storitev »pravno zastopanje občine«. Prosilec ja zahteval tudi specifikacijo računa, ki pa je ni prejel. Meni, da je specifikacija storitve obvezen dokument za izvršitev plačila, saj mora izdajatelj računa natančno specificirati opravljene storitve, odgovorna oseba naročnika pa potrditi kvalitetno in pravočasno izvedbo naročila, torej bi organ z zahtevano specifikacijo zagotovo moral razpolagati.

Organ je pritožbo prosilca štel kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, zato jo je na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ in 245. člena ZUP, posredoval v reševanje IP.

IP je z dopisom št. 090-1/2018/2 z dne 4. 1. 2018 od organa zahteval dodatna pojasnila, in sicer da se organ opredeli do pritožbenih navedb prosilca in da IP pojasni, ali razpolaga tudi z zahtevano specifikacijo ali ne.

Organ je z dopisom z dne 5. 1. 2018 IP posredoval dodatno izjavo, da z dokumenti, iz katerih bi bila razvidna specifikacija odvetniških storitev, ki se nanašajo na račun št. 13-R3-2210 z dne 18. 10. 2016, ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da organ v konkretnem primeru ni izdal odločbe, saj je zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval zahtevane dokumente. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ v tem primeru omogoča vložitev pritožbe zoper sprejeto odločitev organa, ki se navezuje na primer iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, tj. kadar prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.

IP na tem mestu tudi ugotavlja, da se prosilec pritožuje izključno v delu, v katerem mu ni bila posredovana specifikacija vezana na račun št. 13-R3-2210 z dne 18. 10. 2016, zato IP o dostopu do preostalih dokumentov ni odločal.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga s posebno specifikacijo računa, poleg specifikacije, ki jo vsebuje že sam račun, vendar je prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč določno in jasno pojasnil, da z dokumentom, iz katerega bi bila razvidna specifikacija odvetniških storitev, ne razpolaga. IP je vpogledal tudi v sam račun, ki je bil prosilcu posredovan, in ugotovil, da račun vsebuje specifikacijo storitev, in sicer da gre za opravljeno odvetniško storitev pravnega zastopanja občine. Zgolj dejstvo, da je takšna specifikacija storitve za potrebe prosilca preskopa, presplošna in ni natančneje razdelana, ne predstavlja razloga, na podlagi katerega bi IP ocenil, da bi moral organ razpolagati še z dodatnimi dokumenti, ki bi bolj določno opredelili, v katerih konkretnih primerih je bila navedena storitev opravljena, kot v pritožbi navaja prosilec. IP je zato v pritožbeni zadevi sledil pojasnilom organa.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokument pri organu ne obstoji, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka