prosilka - Vlada RS

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dostop do dokumentov, povezanih z orožjem, pridobljenim od leta 1990 do 1994. Organ je o zahtevi odločil z več delnimi odločbami in končno odločbo, v kateri je v tretji točki izreka dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil, zaradi izjeme tajnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP odločil z delno odločbo. IP je ugotovil, da je določenim dokumentom stopnja tajnosti preklicana, zato izjema tajnih podatkov ni več podana. IP pa je ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, zato je odločil, da se prosilki posredujejo dokumenti v obliki delnega dostopa. IP je nadalje ugotovil, da eden izmed dokumentov ne  izpolnjuje niti materialnega niti formalnega kriterija po ZTP, zato ne gre za tajen dokument. Ker iz 3. odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le formalni pogoj), je IP odločil, da mora organ iz dokumenta umakniti stopnjo tajnosti TAJNO. IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena in ZDIJZ ter ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja zakonska podlaga, zato je odločil, da se prosilki posreduje v obliki delnega dostopa. Glede preostalih dokumentov (ki so navedeni v odločbi), zadeva še ni bila zrela za odločitev, zato bo IP o teh dokumentih odločil z novo delno odločbo.

ODLOČBA:

Številka: 090-314/2017/12

Datum: 13. 6. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 12. 2017,          (dalje prosilka), zoper odločbo z dne 16. 11. 2017, št. 09001-22/2011/67, Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

D E L N O  O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Vlade Republike Slovenije, z dne 16. 11. 2017, št. 09001-22/2011/67, v tretji točki izreka delno odpravi ter se odloči:

• organ mora iz dokumenta »celoten pregled finančno-materialnega stanja na dan 10. 5.1992 (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 1275-1992, z dne 18. 5.1992« umakniti stopnjo tajnosti TAJNO in fotokopijo posredovati prosilki na način, da prekrije inicialko s funkcijo (činom) v »glavi dokumenta« in ime in priimek podpisnika dokumenta,
• prosilki posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

1. tovorna ladja Herman C BOY - Prevoz kontejnerjev z orožjem – ugotovitve (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-7-Z21-151/95, z dne 10. 5. 1995, na način, da prekrije imena in priimke v drugem, tretjem in petem (zadnjem) odstavku (dve strani dokumenta),

1. zaprosilo za izročitev izvoda poročila o prodanem orožju Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-21-Z21-152/95, z dne 9. 5. 1995,

1. umik zaupnosti z dokumentov, ki jih je preiskovalni komisiji poslalo Ministrstvo za obrambo RS (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 7. 12. 1999, na način, da prekrije ime in priimek v prvi vrstici tretjega odstavka,
2. dokumentacija o orožju iz Ložnice (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 3. 12. 1999, na način, da prekrije vsa imena in priimke v celotnem dokumentu (na prvi in drugi strani), razen priimka v predzadnjem odstavku na drugi strani ob besedi »minister«,
3. oprema in orožje v skladišču Ložnica (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 18. 5. 1999 (na dokumentu je naveden pravilen datum 14. 4. 1999, napaka pri popisu dokumenta)

1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 6. 5. 2011 na Ministrstvo za obrambo podala pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za vpogled v dokumentacijo, povezano z orožjem, pridobljenim od leta 1990 do 1994, in sicer v »vse dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali drugo dokumentarno gradivo, nastalo na MORS (ali katerem koli njegovem oddelku, odseku in podobnem, na primer Teritorialni obrambi, Slovenski vojski, Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v 1. specialni brigadi MORS oziroma 30. razvojni skupini, Obveščevalno varnostni službi oziroma VOMO ali kateremkoli organu, ki je predhodnik naštetih organov ali je pred nastankom naštetih organov opravljal njegove naloge), v sodelovanju z drugim organom ali ki jih je MORS pridobilo od drugih oseb in se nanašajo na:

- odprodajo, brezplačno prepustitev ali izposojo orožja ali druge vojaške opreme (v nadaljnjem besedilu: orožje), ki ga je v Republiki Sloveniji zapustila Jugoslovanska ljudska armada po svojem odhodu oktobra 1991, kakor tudi glede tistega, ki so ga slovenski varnostni organi od JLA na kakršen koli način pridobili že med osamosvojitveno vojno, in sicer kupcem oziroma prejemnikom z ozemlja katerekoli nekdanje jugoslovanske republike ali avtonomne pokrajine,

- transporte orožja čez ozemlje Republike Slovenije med letoma 1990 in 1994 (na primer dovoljenja za tranzit, uvoz, izvoz in drugo),

- nakupe orožja in druge vojaške opreme v tujini,

- prodajo v tujini kupljenega orožja katerikoli nekdanji jugoslovanski republiki ali avtonomni pokrajini med majem 1990 in marcem 1994,

- dokumente, nastale v preiskavah v okviru MORS, kot tudi v sodelovanju z drugimi organi,

- druge dokumente, ki so nastali glede orožja, pridobljenega od JLA, nakupov, prodaje oziroma prometa z orožjem med majem 1990 in marcem 1994,

- zapisnik o primopredaji poslov med Jelkom Kacinom in Janezom Janšo (marec 1994), in sicer z vsemi prilogami (pomeni vse listine z opr. št., kot so navedene v zapisniku o primopredaji),

- listino Zapisnik o primopredaji orožja, z dne 29. 3.1994 (19 strani) in temu priložene tri listine Zbirnik kompenzacije I, Zbirnik kompenzacije II, Zbirnik kompenzacije II BiH (skupno štiri strani)«. Zahtevala je dostop do dokumentov v obliki fotokopije.

O zahtevi prosilke je organ odločil z več delnimi odločbami, in sicer je dne 2. 2. 2012 izdal prvo delno odločbo, 22. 5. 2014 drugo, 29. 7. 2015 tretjo, 18. 11. 2015 četrto ter 26. 5. 2016 peto delno odločbo. Izpodbijana odločba pomeni dokončanje postopka glede odločanja o dostopu do zahtevane dokumentacije. V prvi točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel dokumente, glede katerih je zahtevi ugodil v celoti. V drugi točki je organ omogočil delni dostop do navedenih dokumentov, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. V tretji točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel dokumente, glede katerih je dostop v celoti zavrnil, zaradi izjeme tajnih podatkov, in sicer (IP je dokumente oštevilčil zaradi lažje obravnave v nadaljevanju):

1. trgovanje z orožjem - poročilo (Vlada Republike Slovenije), brez št., iz leta 1999,
2. celoten pregled finančno-materialnega stanja na dan 10. 5.1992 (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 1275-1992, z dne 18. 5.1992,
3. tovorna ladja Herman C BOY - Prevoz kontejnerjev z orožjem – ugotovitve (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-7-Z21-151/95, z dne 10. 5. 1995,
4. primopredaja dokumentov SOVE (SOVA), brez št., brez datuma, iz leta 1999,
5. izvješče o primljenim sredstvima (Zapovjedništvo obrane grada Split), brez št., z dne 26.11. 1991,
6. sklep Vlade RS (Vlada RS), št. 801/94-23, z dne 17.11.1994
7. nabava pribora za upravljanje vatrom PUV M56 I M80 (BiH), št. 06/20-148, z dne 28. 4. 1995,
8. pregled in ocena aktivnosti nekaterih oseb v trgovini z orožjem (SOVA?), brez št., z dne 20. 9. 1994,
9. zaprosilo za izročitev izvoda poročila o prodanem orožju Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-21-Z21-152/95, z dne 9. 5. 1995,
10. firma Orbis, podatki o trgovini z orožjem (SOVA), brez št. in datuma,
11. pretraživanje deviznih sredstava od poduzeča Orbis Velenje (Republika Hrvaška, Občina Zadar, Sekretarijat obrane), brez št., z dne 5.1.1992,
12. pismo atašeja, polkovnika v zvezi s skladiščenjem vojaške opreme v Sloveniji (ataše Vrosch), brez št. in datuma,
13. predlog poročila in analiza dokumentacije o trgovini z orožjem (Državni zbor RS), ST/213-05/90-1/47, z dne 24. 2. 2005
14. umik zaupnosti z dokumentov, ki jih je preiskovalni komisiji poslalo Ministrstvo za obrambo RS (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 7. 12. 1999,
15. dokumentacija o orožju iz Ložnice (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 3. 12. 1999,
16. oprema in orožje v skladišču Ložnica (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 18. 5. 1999,
17. dokument (Ministrstvo za obrambo), št. UVA-083, z dne 18. 7. 1996,
18. predlog za uvedbo operativne kontrole (Ministrstvo za notranje zadeve), dvakrat, št. 22-Z-, z dne 8. 5.1992.

Glede na to, da je prosilka vložila pritožbo zaradi zavrnitve dostopa do informacij, navedenih v tretji točki izreka izpodbijane odločbe, je IP v nadaljevanju povzel obrazložitev organa, ki se nanaša na tretjo točko izreka odločbe. Za zgoraj navedene dokumente v 3. točki izreka izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja, saj so dokumenti označeni s stopnjo tajnosti, kar po mnenju originatorja predstavlja razlog za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje. Organ je v postopku ugotovil, da se zahteva nanaša na podatke, ki so na podlagi ZTP določeni za tajne, s stopnjo tajnosti »zaupno«, »tajno« in »strogo tajno«. V skladu z ZTP se stopnja tajnosti »zaupno« določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, stopnja tajnosti »tajno« se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, stopnja tajnosti »strogo tajno« pa se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da je glede na to, da so vsi dokumenti, navedeni pod 3. točko, označeni s stopnjo tajnosti, kar po mnenju originatorjev predstavlja razlog za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje, je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe. V predmetnem postopku je bilo ugotovljeno, da posebni stroški postopka niso nastali.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka vložila pritožbo dne 18. 12. 2017, v kateri je navedla, da dokumenti, glede katerih je organ zavrnil dostop, ali formalno ali vsebinsko ne izpolnjujejo pogojev zaupnosti, ali pa je glede na tematiko njihova vsebina takšna, da bi morali biti javni. Pri tem je prosilka izpostavila naslednje primere:

• bistveni deli osnutka poročila, navedenega v 13 alineji 3. točke izreka, so objavljeni v knjigi Kaj nam pa morete!2 Orožarski tajkuni, Matjaž Frangež, 2008, na straneh 650-658, torej je vsebina poročila že javna,
• bistveno za razjasnitev »orožarske afere« je v šesti alineji 3. točke izreka naveden sklep Vlade RS; kakšni so argumenti, da ostaja javen? Skrivanje imen odločevalcev? Zakaj?
• v osmi alineji 3. točke izreka je najverjetneje navedeno zbirno poročilo, ki je bilo pripravljeno z namenom dviganja megle; res, da na njem piše, da je državna skrivnost; vendar, je to res tako, lahko dokument, za katerega Vlada RS ne ve niti, v katerem državne organu je nastal...?
• zakaj ostajajo tajni popisi iz skladišča Ložnica? Bi bile količine za javnost previsoke?

Organ je pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 21. 12. 2017, št. 09001-22/2011/71, s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilka vložila pritožbo zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe, kar pomeni, da so predmet presoje IP informacije, navedene v tretji točki izreka. V preostalem delu je postala odločba organa dokončna in pravnomočna.

Organ je dostop do zahtevanih informacij zavrnil zaradi izjeme tajnih podatkov po prvi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do zatrjevane izjeme.

IP poudarja, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastali, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

IP je z dopisom z dne 18. 1. 2018, v skladu s pojasnili organa, pozval MORS, da v roku petnajstih dni posreduje 

1. fotokopije pisnih ocen možnih škodljivih posledic za vsakega izmed dokumentov, navedenih v tretji točki izreka izpodbijane odločbe z dne 16. 11. 2017, številka: 0901-22/2011/67.
2. fotokopije dokumentov, iz katerih bo za vsakega izmed dokumentov, navedenih v tretji točki izreka izpodbijane odločbe razvidno, kdo mu je določil stopnjo tajnosti in kdo ga je označil za tajnega, ter v primeru, ko je za določitev ali označitev potrebno pooblastilo, tudi fotokopijo pooblastila teh oseb.

MORS je na poziv IP odgovoril z dopisom z dne 24. 4. 2018, v katerem je navedel, da v prilogi dopisa posreduje poimenski seznam vseh dokumentov, kakor izhajajo iz tretje točke izpodbijane odločbe ter dokumente, ki so jih prejeli od posamičnih organov ter jim je bila preklicana stopnja tajnosti:

- Od Ministrstva za notranje zadeve so prejeli dva dokumenta:

- dokument št. 0221-7-Z21-151/95 z dne 10. 5.1995,

- dokument št. 0221-21-Z21-152/95 z dne 9. 5. 1995.

- Iz Državnega zbora so prejeli preklice stopenj tajnosti za naslednje dokumente:

- umik zaupnosti dokumentov, ki jih je preiskovalni komisiji poslalo MO RS, št. 213-05/90-1/47 z dne 7. 12. 1999,

- dokumentacija o orožju iz Ložnice, št. 213-05/90-1/47 z dne 3.12.1999,

- dokument Oprema in orožje v skladišču Ložnica, št. 213-05/90-1/47 z dne 18. 5. 1999.

MORS je navedel, da izhajajoč iz seznama dokumentov, navedenih v tretji točki izpodbijane odločbe, ki prosilcu niso bili posredovani, je ostalo še nekaj dokumentov, za katere še niso prejeli odgovorov posamičnih organov, oziroma jim stopnja tajnosti ni bila preklicana, ocen škodljivih posledic pa tudi niso prejeli.

Med slednje dokumente sodijo:

• Sklep Vlade RS, št. 801 /94-23 z dne 17. 11. 1994 je še vedno označen po starih predpisih o tajnosti, in sicer kot "OBRAMBA URADNA TAJNOST STROGO ZAUPNO". (Sklep je bil pripravljen oz. mu je bila tajnost določena na podlagi gradiva MORS, št. 3345-M, z dne 17.11.1994, kateremu je priložen dokument MORS, št. 1159/94-BF, z dne 4. 11. 1994 – oba dokumenta sta označena s stopnjo tajnosti OBRAMBA URADNA TAJNOST STROGO ZAUPNO). Po mnenju Vlade RS bi moral MORS, kot originator vladnega gradiva, ponovno oceniti, ali še obstaja potreba po varovanju tajnih podatkov ali se lahko tajnost tem podatkom prekliče ter jih o tem obvestiti, da preklice opravijo tudi na vladnih dokumentih.

- Na Ministrstvu za notranje zadeve so ugotovili, da niso originatorji dokumenta – Celoten pregled finančno-materialnega stanja na dan 10. 5. 1992, št. 1275-1992 z dne 18. 5. 1992 ter da se ne da ugotoviti, kdo je originator.

- Iz Državnega zbora še niso prejeli pojasnila, ali se bo stopnja tajnosti preklicala tudi dokumentu, št. ST/213-05/90-1/47, ocene škodljivih posledic pa prav tako niso posredovali.

- Glede vseh dokumentov SOVE, navedenih v seznamu, še niso prejeli odgovora.

- Iz Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov prav tako niso prejeli odgovora glede dokumentov, ki so v seznamu navedeni pod zaporedjem (številkami): 5, 7,11 in12.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je bila naslednjim dokumentom stopnja tajnostipreklicana, zato izjema tajnih podatkov ni več podana, in sicer:

1. tovorna ladja Herman C BOY - Prevoz kontejnerjev z orožjem – ugotovitve (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-7-Z21-151/95, z dne 10. 5. 1995

1. zaprosilo za izročitev izvoda poročila o prodanem orožju Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-21-Z21-152/95, z dne 9. 5. 1995,

1. umik zaupnosti z dokumentov, ki jih je preiskovalni komisiji poslalo Ministrstvo za obrambo RS (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 7. 12. 1999,
2. dokumentacija o orožju iz Ložnice (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 3. 12. 1999,
3. oprema in orožje v skladišču Ložnica (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 18. 5. 1999,

IP ob tem ugotavlja, da imata zgoraj navedena dokumenta pod zaporedno št. 3 in 14 navedeno, da imata priloge, vendar po pojasnilu MORS-a z njimi ne razpolaga. IP je z vpogledom v navedene dokumente ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja zakonska podlaga, kar pomeni, da predstavljajo izjemo po tretji točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. To so imena in priimki oseb, ki v dokumentih niso navedeni v zvezi z opravljanjem javne funkcije oz. v funkciji javnega uslužbenca ali funkcionarja, oziroma ne nastopajo v vlogi zakonitega zastopnika gospodarske družbe, za katere obstaja zakonska podlaga za razkritje na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in Zakona o poslovnem registru ter Zakona o sodnem registru. To pomeni, da je treba imena in priimke oseb, ki so navedeni v vsebini dokumentov, prekriti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Glede preostalih dokumentov je IP dne 25. 4. 2018, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. IP je vpogledal v dokumente, katerim originatorji dokumentov do navedenega datuma še niso preklicali stopnje tajnosti in ugotovil, da je odločitev, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, zrela samo glede dokumenta:

1. celoten pregled finančno-materialnega stanja na dan 10. 5.1992 (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 1275-1992, z dne 18. 5.1992

IP ugotavlja, da je dokument označen s stopnjo tajnosti »tajno«, s »preoznačitvijo« dne 16. 4. 2003, ocena možnih škodljivih posledic ni priložena. Dokument nima »glave dokumenta« razen inicialke s funkcijo(činom) in podpis osebe, ki naj bi bila po navedbah MORS takrat zaposlena na MNZ. Na dokumentu ni razvidno, kdo ga je označil kot tajnega, zgolj ime in priimek osebe, ki ga je »preoznačila« po ZTP. MORS je pojasnil, da je MNZ z dopisom z dne 21. 3. 2018 št. 090-13/2018/6 navedel, da nima podatka, komu dokument pripada oz. kdo je originator. Tudi v dopisu z dne 22. 5. 2018, št. 090.26/2011-145 je MORS navedel, da še vedno ni ugotovljeno, kdo je originator dokumenta. Glede na navedeno IP ugotavlja, da zahtevan dokument ne izpolnjuje niti materialnega niti formalnega kriterija po ZTP, zato ne gre za tajen dokument. Dokument lahko kot tajen označijo samo osebe, ki jih določa ZTP. V konkretnem primeru ni razvidno, katera pooblaščena oseba je dokumentu dala oznako tajno. Prav tako ni priložena ocena možnih škodljivih posledic, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Ker niso izpolnjena vsa formalna temeljna merila za tajni podatek, se IP ni ukvarjal z materialnimi vidiki tajnega podatka pri zahtevanem dokumentu. Že odsotnost obveznih formalnih pogojev namreč vodi k zaključku, da pri zahtevanem dokumentu ne gre za tajni podatek, in torej izjema po 1. točki 1. odstavka 6. čl ZDIJZ ni podana. Ker iz 3. odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le formalni pogoj), mora organ iz dokumenta »celoten pregled finančno-materialnega stanja na dan 10. 5.1992 (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 1275-1992, z dne 18. 5.1992« umakniti stopnjo tajnosti TAJNO. IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena in ZDIJZ ter ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja zakonska podlaga, kar pomeni, da predstavljajo izjemo po tretji točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. Gre za inicialko s funkcijo (činom) in ime in priimek podpisnika dokumenta, za katere ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so na dokumentu navedeni v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj iz dokumenta, brez glave dokumenta ali drugih podatkov, slednje ne izhaja. Zato je v tem delu podana izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede preostalih dokumentov (ki so zgoraj navedeni pod zaporedno št.: 1, 4, 6, 8, 10, 13, 17,18, ter 5, 7, 11, 12 – dokumenti, ki so nastali v drugih državah), zadeva še ni zrela za odločitev, zato bo IP o teh dokumentih odločil z novo delno odločbo. ZUP v 219. členu namreč določa, da lahko pristojni organ v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. ZUP delno odločbo predvideva za primere, ko je del postopka ali posamezen zahtevek stranke ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, medtem ko ostali deli ali zahtevki še niso primerni za odločitev. IP je namreč na ogledu in camera in naknadnih pojasnilih organa ugotovil, da še vedno ni popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje, ali dokumenti izpolnjujejo pogoje po ZTP, da gre za tajne podatke. Ker gre za dokumente starejšega datuma, različnih originatorjev, poleg tega pa gre za določene dokumente, katerih originatorji niso v Republiki Sloveniji, je potreben daljši čas za pridobitev vseh ustreznih pojasnil in odgovorov.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so podane druge izjeme iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane.

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je IP ugotovil, da je z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe navedenim dokumentom, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke.

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa v tretji točki izreka delno odpravil in sam, s to odločbo, delno rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                                    

svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka