prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

Organ je posredoval prosilcu odgovor z delom zahtevanih ovrednotenih stroškov odstranjevanja grafitov. Prosilec je zoper odgovor organa vložil pritožbo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ. O pritožbi prosilca je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku med drugim ugotovil, da organ z zahtevanim računom za 2.000 evrov dejansko ne razpolaga v materializirani obliki, saj se stroški storitve delijo med dva izvajalca, s tem da organ razpolaga v materializirani obliki le z delom zahtevane informacije in s tem delom zahtevane informacije je tudi seznanil prosilca. Ker je po mnenju IP prosilec prejel zahtevano informacijo javnega značaja, ki izvira iz delovnega področja organa in s katero organ razpolaga v materializirani obliki, je pritožbo prosilca na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ v zvezi s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-313/2017/2
Datum: 12. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 10. 2017, zoper odgovor Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ) št. 09002-50/2017 z dne 28. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 13. 10. 2017 zoper odgovor Mestne občine Maribor št. 09002-50/2017 z dne 28. 9. 2017 se zavrne.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 30. 8. 2017 zahteval fotokopijo računa za 2.000 evrov, ki ga je organ poravnal za odstranjevanje nezakonitih grafitov po mestnih javnih površinah, kot je navajala v dopisu Služba organa za odnose z javnostmi št. 09100-0001/2015 z dne 21. 8. 2017.

Organ je posredoval prosilcu odgovor št. 09002-50/2017 z dne 28. 9. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor), kateremu je priložil elektronsko sporočilo uslužbenca organa z dne 28. 9. 2017 ter elektronsko sporočilo in priložene ovrednotene stroške družbe Nigrad, d.d., Maribor (v nadaljevanju: Nigrad, d.d.), »Odstranjevanje napisov Lip ne damo«. Iz izpodbijanega odgovora in priloženega elektronskega sporočila z dne 28. 9. 2017 izhaja, da organ še ni prejel računa drugega izvajalca, to je družba Snaga d.o.o., zato ga prosilcu ne more posredovati.

Prosilec je zoper odgovor organa, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, vložil pritožbo z dne 13. 10. 2017. Meni, da ni prejel fotokopije zahtevanega računa. Navaja, da dokument na papirju družbe Nigrad, d.d., ni niti žigosan niti opremljen z evidenco vstopne pošte, še manj z datumom. Če je to običajni način poslovanja med organom in podjetji – pa čeprav v večinski lasti, je tak način zrel za nadzorni organ tako občine kot Nigrada, d.d.. Dodaja še, da kaže podpis organa na tem dokumentu omalovažujoč in podcenjujoč odnos do njega kot prosilca, pa tudi do institucije informacij javnega značaja in njenega pomena. 

Pritožbo je prosilec vložil pri IP, zato jo je IP z dopisom št. 092-102/217/2 z dne 26. 10. 2017 odstopil organu, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP.

Organ je nato pritožbo prosilca v skladu s 245. členom ZUP odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 09002-50/2017 z dne 28. 12. 2017. Pojasnil je, da koncesionar Nigrad, d.d., predlaga račune za opravljene storitve mesečno in vedno iz specifikacije ni mogoče točno ugotoviti, za kakšno storitev je šlo, zato je družba posredovala organu ločeno specifikacijo stroškov za odstranitev grafitov z namenom, da bi prosilcu zagotovili ustrezno informacijo. Navaja tudi, da do danes ni bilo mogoče ugotoviti, ali je družba Nigrad, d.d., v katerega izmed mesečnih računov vključila tudi navedeno odstranitev grafitov, zato pritožbo posreduje v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

IP uvodoma ugotavlja, da je pritožba prosilca z dne 13. 10. 2017 pritožba na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, na podlagi katerega ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ. V skladu s slednjo določbo lahko prosilec zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Prosilec namreč meni, da informacija, ki mu jo je posredoval organ, ni informacija, ki jo je zahteval. Kot že navedeno, prosilec je od organa zahteval, da mu posreduje fotokopijo računa za 2.000 evrov, ki ga je organ poravnal za odstranjevanje nezakonitih grafitov po mestnih javnih površinah, kot je navajala v dopisu Služba organa za odnose z javnostmi št. 09100-0001/2015 z dne 21. 8. 2017.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno torej je, ali je organ posredoval prosilcu zahtevani dokument oziroma, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno. 

Upoštevaje navedeno in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru organ posredoval prosilcu dokument z delom zahtevanih podatkov. Gre za dokument, ki ga je organu posredovala družba Nigrad, d.d., po elektronski pošti z elektronskim sporočilom z dne 27. 9. 2017, z namenom izpolnitve predmetne zahteve. Iz navedenega elektronskega sporočila in predmetnega dokumenta namreč izhaja, da gre za ovrednotene stroške družbe Nigrad, d.d., pri odstranitvi plakatov in napisov civilne iniciative »Lip ne damo«. Ovrednoteni stroški družbe torej predstavljajo del podatkov, na katere se nanaša zahteva prosilca. Ob tem je mogoče ugotoviti, da prosilec ni oporekal vsebini dokumenta oziroma stroškom, ki jih obsega dokument.

Nadalje IP ugotavlja, da organ z zahtevanim računom za 2.000 evrov dejansko ne razpolaga v materializirani obliki, saj se stroški storitve delijo med dva izvajalca, s tem da organ razpolaga v materializirani obliki le z delom zahtevane informacije in s tem delom zahtevane informacije je tudi seznanil prosilca. Po mnenju IP je tako prosilec prejel zahtevano informacijo javnega značaja, ki izvira iz delovnega področja organa in s katero organ razpolaga v materializirani obliki, zato IP ugotavlja, da je pritožba prosilca na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ v zvezi s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ neutemeljena. IP namreč nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da z zahtevanimi podatki, ki se nanašajo na družbo Snaga d.o.o., ne razpolaga v materializirani obliki, in da zahtevanih podatkov o stroških storitve družbe Nigrad, d.d., ne more ugotoviti iz že posredovanih mesečnih računov, zato je pridobil specifikacijo stroškov. Po mnenju IP je torej organ seznanil prosilca z zahtevano informacijo javnega značaja, ki je predmet prosilčeve zahteve. Ob tem IP še navaja, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno, da posredovani dokument ni žigosan in datiran ter opremljen z evidenco vstopne pošte. Ne glede na to pa IP dodaja, da je iz elektronskega sporočila družbe Nigrad, d.d., razvidno, kdaj je bil predmetni dokument poslan organu, pa tudi komu je bil posredovan. IP je pri svoji odločitvi upošteval tudi dejstvo, da je organ v namen izpolnitve zahteve posebej pridobil specifikacijo stroškov družbe Nigrad, d.d., ker iz posredovanih mesečnih računov družbe ni mogel ugotoviti, ali se nanašajo na zahtevane podatke, česar po ZDIJZ ni bil dolžan storiti. IP je upošteval tudi dejstvo, da je organ predmetno specifikacijo pridobil po vložitvi zahteve, česar po ZDIJZ prav tako ni bil dolžan storiti. Kot že navedeno, organi so dolžni kot informacije javnega značaja po ZDIJZ presojati le dokumente, s katerimi razpolagajo v materializirani obliki v času vložitve posamezne zahteve. IP pa je upošteval tudi priloženi elektronski sporočili uslužbencev organa. Iz elektronskega sporočila z dne 28. 9. 2017 izhaja, da organ še ni prejel računa drugega izvajalca čiščenja grafitov, zato še ni mogoče prosilcu posredovati informacije o končnem znesku. Iz elektronskega sporočila z dne 29. 11. 2017 pa izhaja, da iz posredovanih računov družbe Nigrad, d.d., ni bilo mogoče ugotoviti, ali je v katerega od teh vključil odstranitev grafitov. Kot je bilo že navedeno, je organ z odstopom pritožbe pojasnil, da Nigrad, d.d., podaja račune za opravljene storitve mesečno in vedno iz specifikacije ni mogoče točno ugotoviti, za kakšno storitev je šlo, zato je družba posredovala organu ločeno specifikacijo stroškov za odstranitev grafitov, z namenom, da bi prosilcu zagotovili ustrezno informacijo.

IP še poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga v obliki, ki ustreza kriterijem prosilca. IP še dodaja, da se v postopku po ZDIJZ presoja le dejanski obstoj zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja (in v primeru obstoja zahtevanih informacij javnega značaja tudi morebitne izjeme od prostega dostopa do dokumentov), ne pa drugih obveznosti organa. V skladu z navedenim se IP ne opredeljuje do pritožbenih navedb prosilca o pravilnosti poslovanja organa z družbo Nigrad, d.d., in drugimi javnimi podjetji.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval. Izpodbijani odločbi torej ni mogoče očitati nepravilnosti, saj je organ popolno ugotovil dejansko stanje, pravilno uporabil materialno pravo in ni napravil kršitve določb postopka. Na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP je zato IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka