prosilka - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dostop do zapisnikov o zaslišanju prič v inšpekcijskem postopku. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varovanja tajnosti vira. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je organ pri zavrnitvi dostopa skliceval na napačno izjemo, zato je v svoji odločbi navedel pravilne razloge, tj. varstvo osebnih podatkov. IP je namreč ugotovil, da so osebne izpovedbe, mišljenje, čutenje oz. subjektivno videnje in doživljanje v inšpekcijskem postopku obravnavanih dogodkov varovani osebni podatki, saj razkritje oseb oz. informacij, ki bi omogočile določljivost oseb, ki so navedena mnenja izrazile, v postopku po ZDIJZ ni dopustno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-311/2017/2
Datum: 25. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 20. 12. 2017, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik …, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-022-2017-4, Odl. 090-022-2017 z dne 8. 12. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

 
1.    Pritožba prosilke z dne 20. 12. 2017 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-022-2017-4, Odl. 090-022-2017 z dne 8. 12. 2017, se zavrne.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 22. 11. 2017, v zvezi z inšpekcijsko zadevo, št. …, na organ naslovila dopis »Urgenca«, iz katerega je bilo med drugim razvidno sklicevanje na ZDIJZ v delu, ki se je nanašal na posredovanje devet prilog zapisnikov o zaslišanju prič in izjave ravnatelja. Informacije javnega značaje je želela prejeti na elektronski naslov odvetnika, ki jo zastopa. Svojo zahtevo je ponovila še 24. 11. 2017.

Organ je zahtevo prosilke obravnaval na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ in izdal odločbo, št. 090-022-2017-4, Odl. 090-022-2017 z dne 8. 12. 2017, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilki posredoval pisno izjavo ravnatelja, pri čemer je zavrnil dostop do podatkov, ki se nanašajo na varovanje tajnosti vira prijave, po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Iz istega razloga je zavrnil tudi dostop do zapisnikov o zaslišanju prič. Po 16. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru je inšpektor namreč dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

Prosilka se je zoper zavrnilni del odločbe organa, št. 090-022-2017-4, Odl. 090-022-2017 z dne 8. 12. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pravočasno pritožila. V pritožbi z dne 20. 12. 2017 je navedla, da je izpodbijani del odločbe nepravilen, nezakonit, neutemeljen in v nasprotju z Ustavo RS. Tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ res določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira, vendar organ ni uvedel, niti vodil inšpekcijskega postopka zaradi izjav, ki so jih podali zaslišani 24. 10. 2017. Organ je inšpekcijski postopek uvedel zaradi pobude za izredni nadzor, ki jo je prejel 16. 10. 2017. Organ je res dolžan in upravičen varovati prijavitelja in vsebino prijave, a prosilka ne želi pridobiti podatkov o prijavitelju, temveč želi pridobiti zapisnike o zaslišanju prič, ki se nanašajo na njeno delo. Zaslišanja so bila opravljena po prejeti prijavi oz. pobudi. Do teh dokumentov je zato vsekakor prosilka upravičena. Prosilka je navedla, da varovanje vira prijave ne pomeni, da je zaradi tega tajen celoten inšpekcijski postopek oz. tisti dokumenti, ki bi z logičnim sklepanjem morda lahko pripeljali do prijavitelja. Ker Ustava RS določa, da je Republika Slovenija pravna država (2. čl.), v kateri so vsakemu zagotovljene človekove pravice, ne glede na morebitno razlikovanje po osebnih ali drugih okoliščinah (14. čl.), morajo vsi pravni postopki, ki jih vodijo državni organi, kamor nedvomno spada tudi predmetni organ, spoštovati temeljne civilizacijske norme, med katerimi je tudi načelo kontradiktornosti postopka. Zato ni razumnega razloga, da organ prosilki ne izroči zapisnikov o zaslišanju prič, ki se nanašajo na njeno delo in morda na očitke njej, v zvezi s kršitvami pri njenem delu. S tem, ko bi organ te zapisnike posredoval, zagotovo ne bi razkril prijavitelja, saj gre za osem zapisnikov z dne 24. 10. 2017. Prijavitelj je prijavo namreč podal že pred tem. Izjave, podane na zapisnik, ne predstavljajo prijave, kot je povsem napačno odločil organ. Organ je tako napačno uporabil materialni predpis. Prosilka je še navedla, da se je prijavitelj naknadno sam razkril, ko je 21. 11. 2017, s svojega elektronskega naslova …, poslal na več kot 50 el. naslovov … pisanje, v katerem je navajal (sicer neresnične) očitke zoper prosilko. Iz pisanja je zato sklepati, da je bil prijavitelj prav on. Navedeno samorazkritje pomeni, da prijavitelj anonimnosti ne zahteva oz. ne pričakuje več, ker se ji je sam odrekel, zato je sklicevanje na 16. člen ZIN neupoštevno. Prav tako je … izvedel zoper prosilko disciplinski postopek (ki ga je s sklepom kasneje tudi ustavil), v katerem je bilo 22. 11. 2017 zaslišanih več uslužbencev, med njimi vsi, ki so bili zaslišani tudi 24. 10. 2017. Interes javnosti in prosilke je zato preveriti morebitne razlike med izjavami, ki bi lahko nakazovale na neresnično podajanje izjav in s tem na zavajanje organa ter blatenje dobrega imena in časti prosilke. Prav tako že iz izjav v disciplinskem postopku izhaja, kateri uslužbenci … prosilko obtožujejo oz. jo bremenijo in je zato do razkritja vira prijave pravzaprav že v celoti prišlo in ta ni več anonimen. Prosilka ima interes pridobiti zahtevane listine tudi zato, ker je zoper njo v teku predkazenski postopek. Prosilka je podrejeno še navedla, da če bi organ vseeno štel, da so zahtevani zapisniki prijava (kar bi bil absurd) in da je vir prijave še vedno anonimen, je treba upoštevati da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oz. drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oz. informacij s to določbo ni zajeta, če ti podatki niso opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Zato bi moral organ zapisnike vseeno posredovati, vendar tako, da bi na začetku in na koncu prikril identiteto posameznika, ki je dal izjavo, ne pa tudi njene vsebine.

Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-022-2017-6 z dne 21. 12. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP uvodoma pojasnjuje, da iz spisovne dokumentacije nedvoumno izhaja, da je zahtevo vložila prosilka …, po pooblaščencu odvetniku …. Zahteva je bila uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja pri organu odstopljena iz inšpekcijske zadeve, ki jo vodi organ pod opr. št. …, v kateri organ razpolaga s splošnim pooblastilom za zastopanje z dne 25. 10. 2017. Zato je IP navedbe organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec odvetnik …, zastopnik …, štel kot očitno napako (pravilno: prosilka …, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik …, op. IP) in upošteval, da je zahtevo vložila prosilka po pooblaščencu. Da organ ni dvomil o obstoju in obsegu pooblastila že pri vložitvi zahtevka izkazuje tudi dejstvo, da je pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo organa (ki je bila vložena po pooblaščencu), obravnaval kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira).

Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil določbo tretjega odstavka 5.a člena, s katero je izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljnjem besedilu ZIN) in na katerega se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Dokumenti v zvezi z inšpekcijskimi postopki, ki jih prejme ali izdela organ v okviru svojega delovnega področja, praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo je IP ugotovil, da iz nje niso razvidni podatki o prijavitelju, niti podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti identiteto prijavitelja. Ker prosilka po ZDIJZ ni zahtevala dostopa do prijave ali podatka o prijavitelju, iz zapisnikov o zaslišanju prič oz. podanih izjavah v inšpekcijskem postopku, pa tudi ne izhaja, da bi katerikoli zaslišani posameznik bil domnevni prijavitelj, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da se je organ pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja skliceval na napačno izjemo. Tako so tudi vse pritožbene navedbe prosilke v zvezi s samorazkritjem prijavitelja in napačno uporabo navedene izjeme za ta pritožbeni postopek nerelevantne.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo sledeče osebne podatke:
-    imena in priimke zaslišanih posameznikov, njihov datum in kraj rojstva, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, poklic, delo, ki ga opravlja,
-    konkretne izjave, ki predstavljajo subjektivni odnos zaslišanih posameznikov do prosilke,
-    lastnoročni podpis zaslišanega posameznika ter
-    ime, priimek in lastnoročni podpis inšpektorice.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1). Po 6. členu ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Skladno z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi organ, lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom izrecno določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov (glej 3. točko 6. člena ZVOP-1), za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

IP meni, da podatkov o identiteti posameznih prič – javnih uslužbencev, ki so izpovedovali v konkretnem inšpekcijskem postopku, ni dopustno posredovati prosilki, ker gre za varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. IP je ugotovil, da bi s posredovanjem imen in priimkov teh posameznikov, prič v postopku, postale te osebe točno določene, javno pa bi postale dostopne informacije o njihovih osebnih izpovedbah, mišljenju, čutenju oz. njihovem subjektivnem videnju in doživljanju v inšpekcijskem postopku obravnavanih dogodkov.

Prav tako navedenih osebnih mnenj ni mogoče subsumirati pod določilo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je ugotovil, da te izpovedbe niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Vsak posameznik, tudi javni uslužbenec, ima namreč pravico do svojega osebnega mnenja oz. doživljanja določenih dogodkov, pri čemer je treba upoštevati tudi, da ima inšpektor po 19. členu ZIN pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, med drugim tudi pravico zaslišati stranke in priče v upravnem postopku. Po 182. členu ZUP pa se mora vsak, kdor je povabljen za pričo, povabilu odzvati in če ni s tem zakonom drugače določeno, tudi pričati. Posamezne osebe torej niso mogle vplivati na obdelavo njihovih osebnih podatkov, inšpektorju pa so bile dolžne izpovedati vse, kar so o dogodkih vedele (torej tudi njihovo subjektivno dojemanje). IP je ugotovil, da gre pri zahtevanih dokumentih za izpovedbe, ki izražajo osebna stališča in glede katerih ni podana izjema od izjem iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter razkritje oseb oz. informacij, ki bi omogočile določljivost oseb, ki so navedena mnenja izrazile, v postopku po ZDIJZ ni dopustno. 

Čeprav so ime, priimek in lastnoročni podpis inšpektorice na posameznem zahtevanem dokumentu prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP ocenil, da bi bila izvedba delnega dostopa pri posredovanju zahtevanih dokumentov nesmiselna. Delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v konkretnem primeru namreč ni mogoče izvesti na način, da se varovani osebni podatki iz zahtevane dokumentacije izločijo, saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Tako dostopen dokument bi predstavljal zgolj »vzorec« dokumenta, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilko oziroma javnost, ob tem ko prosilka nikjer izrecno ni navedla, da bi jo ta podatek tudi sicer zanimal.

IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam, da za posredovanje zahtevanih dokumentov obstaja javni interes. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi se sicer ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Prosilka se tako v zahtevi kot pritožbi primarno sklicuje na svoj pravni interes in ga izkazuje z navedbami, da se je zoper njo vodil disciplinski postopek, v teku pa je tudi predkazenski postopek. Sekundarno pa tudi navedbe o javnem interesu poveže zgolj s svojim interesom, da se seznani z izjavami zaslišanih prič v inšpekcijskem postopku, zato da bo lahko preverila morebitne razlike med izjavami v disciplinskem postopku, ki bi lahko nakazovale na neresnično podajanje izjav in s tem na zavajanje organa ter blatenje dobrega imena in časti prosilke. Ob tem ne gre spregledati, da ZDIJZ omogoča dostop do informacij prav vsakomur brez diskriminacije in tako varuje načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). Kar pomeni, da ZDIJZ kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilka pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilka v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičena do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani konkretne prosilke, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Tako so vse pritožbene navedbe prosilke o njenem pravnem interesu za ta pritožbeni postopek nerelevantne.

Ker je IP ugotovil, da je 1. točka izreka izpodbijane odločbe zakonita (zahtevi se ne ugodi), vendar obrazložena z napačnimi razlogi (dostop se zavrne zaradi varovanja tajnosti vira prijave), je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi navedel pravilne razloge (dostop se zavrne zaradi varstva osebnih podatkov), pritožbo pa zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Prosilka je v pritožbi zoper odločbo organa, št. 351-37/2011-80 z dne 12. 8. 2016, zahtevala tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Gre za materialne stroške in stroške pravnega zastopanja po odvetniški tarifi, ki nedvomno predstavljajo stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. V konkretnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevo prosilke, saj se postopek za dostop do informacij javnega značaja skladno z 12. členom ZDIJZ lahko začne zgolj in samo na zahtevo prosilca. Po prvem odstavku 118. člena ZUP organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo jih trpi, koliko znašajo, ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Prvi odstavek 113. člena ZUP določa, da gredo stroški postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Stroški postopka so tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu, ipd.). Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje (konkretno IP). Drugi odstavek 118. člena ZUP, ki ureja položaj, ko upravni organ odloča o stroških, ki so nastali v postopku s pravnimi sredstvi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji. Zahtevi prosilke za povračilo stroškov (pravno zastopanje in materialni stroški) torej ni mogoče ugoditi, o čemer je IP odločil v 2. točki izreka te odločbe.

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka