Odvetniška pisarna Lukančič, odvetnik Jure Lukančič - Občina Kočevje

POVZETEK:

Prosilec je zahteval posamezne dokumente zlasti iz ponudbe za oddano javno naročilo izgradnje vodovodnega omrežja na območju občin Sodražice, Ribnice in Kočevja. Organ je dostop zavrnil, ker je ponudnik zahtevane dokumente označil kot poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre v večjem delu za dokumente, ki so predstavljali pogoj za sodelovanje na javnem naročilu (gre torej za podatke o porabi javnih sredstev), zato je pritožbi ugodil in v večjem delu zahteve naložil organu razkritje dokumentacije.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-306/2017/8
Datum: 28. 2 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US, 102/15- ZDIJZ-E, 7/18–ZDIJZ-F; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena, prvega odstavka 252. člena in 1. točke prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne Lukančič, Odvetnik Jure Lukančič, Nazorjeva ulica 12, 1000 Ljubljana, z dne 22. 6. 2017 (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 090-1/2017-603 z dne 25. 5. 2017, Občine Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Odločba organa št. 090-1/2017-603 z dne 22. 3. 2017, s katero je bilo odločeno o pritožbi prosilca z dne 28. 2. 2017, se po uradni dolžnosti odpravi po nadzorstveni pravici.

2.    Pritožbi prosilca z dne 22. 6. 2017 se delno ugodi in se izpodbijana odločba št. 090-1/2017-603 z dne 25. 5. 2017 Občine Kočevje delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente iz ponudbe izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila »Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje: vodovodni sistem«: 
-    Izjava 3) Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev glede osnovne sposobnosti ponudnika (Riko d.o.o.), str. 26-28 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), v kateri mora organ prekriti naslednje osebne podatke osebe pooblaščene za zastopanje ponudnika:
-    datum in kraj rojstva,
-    EMŠO,
-    stalno oz. začasno bivališče,
-    državljanstvo.
-    Izjava 3) Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev glede osnovne sposobnosti ponudnika (Komunalne gradnje d.o.o.), str. 29-31 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), v kateri mora organ prekriti naslednje osebne podatke osebe pooblaščene za zastopanje ponudnika:
-    datum in kraj rojstva,
-    EMŠO,
-    stalno oz. začasno bivališče,
-    državljanstvo.
-    Izjava 4) Izjava ponudnika, da je registriran pri pristojnem organu in ima v svojem temeljnem aktu določene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila (Riko d.o.o.), str. 32 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017); 
-    Izjava 4) Izjava ponudnika, da je registriran pri pristojnem organu in ima v svojem temeljnem aktu določene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila, (Komunalne gradnje d.o.o.) str. 33 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017); 
-    Obrazec 5.6.) Ponudba skupine ponudnikov, str. 36 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017):
-    Obrazec 5.7) Seznam podizvajalcev, str. 38 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017); 
-    Priloga obrazca 5.7: Izjava: 3 Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev glede osnovne sposobnosti ponudnika, str. 39-41 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), v kateri mora organ prekriti: datum in kraj rojstva, EMŠO, stalno oz. začasno bivališče in državljanstvo osebe pooblaščene za zastopanje podizvajalca ProAdria d.o.o.;
-    Priloga obrazca 5.7: Izjava: 4 Izjava ponudnika, da je registriran pri pristojnem organu in ima v svojem temeljnem aktu določene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila, str. 42 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017); 
-    Priloga obrazca 5.7: Izjava 5: Izjava ponudnika, da pooblašča naročnika, da lahko preveri v ponudbeni dokumentaciji predložene izjave in dokazila, str. 43 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017); 
-    Priloga obrazca 5.7: Izjava 7: Soglasje podizvajalca k neposrednim plačilom, str. 44 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017); 
-    Obrazec 5.9) reference ponudnika kot izvajalca, str. 80 in 81 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), v katerem mora organ prekriti: vse tri reference navedene na strani 81 ponudbene dokumentacije (zadnje tri reference iz razpredelnice na obrazcu), kjer mora organ prekriti vse tri rubrike za vsako od referenc (Naslov projekta/vrsta del, Naročnik in kraj, Čas izvedbe del (od meseca/leto do mesec/leto);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 82 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), v katerem mora organ prekriti telefonsko številko kontaktne osebe naročnika;
-    Uporabno dovoljenje št. 351-398/2010-22 z dne 30. 11. 2011, str. 83-86 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 87 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), v katerem mora organ prekriti telefonsko številko kontaktne osebe naročnika;
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 88 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), v katerem mora organ prekriti telefonsko številko kontaktne osebe naročnika;
-    Uporabno dovoljenje št. 351-346/2012-19 z dne 28. 12. 2012, str. 89-93 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 94 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    »Uvjerjenje za uporabu, Kalasa 361-05/08-01/74, Ur. br. 2170/1-07-02/2-03« z dne 12.9.2008, str. 95 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    »Uvjerjenje za uporabu, Kalasa 361-05/08-01/77, Ur. br. 2170/1-07-02/2-03« z dne 27. 6. 2008, str. 96 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    »Uvjerjenje za uporabu, Kalasa 361-05/08-01/73, Ur. br. 2170/1-07-02/2-03« z dne 19. 6. 2008, str. 97 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    »Uvjerjenje za uporabu, Kalasa 361-05/08-01/72, Ur. br. 2170/1-07-02/2-03« z dne 24. 11. 2008, str. 98 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 99,100 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-463/2009-4 z dne 23. 11. 2009, str. 101,102 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 103, 104 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-184/2011-6 z dne 14. 12. 2011, str. 105-107 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 108, 109 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-2627/2010-9 z dne 8. 4. 2011, str. 110-112 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 113, 114 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-19/2006-4 (304) z dne 28. 2. 2006, str. 115-117 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 118, 119 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-59/2013-9 z dne 18. 3. 2013, str. 120-121 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.11) ključno osebje, str. 126 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), v katerem se prekrije podatek o številu let delovnih izkušenj;
-    Obrazec 5.12) obrazec za življenjepise, str. 127-129 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), v katerem se prekrije naslednje osebne podatke odgovornega vodje del:
-    naslov (str. 127); 
-    datum in kraj rojstva (str. 127);
-    ustanova, pri kateri je dosegel izobrazbo (str. 127);
-    obdobje opravljanja izobrazbe (od leta/do leta) (str. 127);
-    leta delovnih izkušenj (str. 128); 
-    stanje trenutne zaposlitve in položaja (str. 128); 
-    vse podatke iz razpredelnice, ki vsebuje delovne izkušnje (naziv delodajalca, položaj delavca, obdobje zaposlitve, opis delovnega mesta) (str. 128);
-    Obrazec 5.13) referenčno potrdilo odgovornega vodja del, str. 130 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-214/2011-2-P z dne 21. 4. 2011, str. 131, 132 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-565/2011/19 z dne 9. 12. 2011, str. 133, 134 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.13) referenčno potrdilo odgovornega vodja del, str. 135 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017); 
-    Uporabno dovoljenje št. 351-588/2011/14 z dne 7. 12. 2011, str. 136, 137 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-589/2011/19 z dne 7. 12. 2011, str. 138, 139 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-587/2011/12 z dne 30. 11. 2011, str. 140, 141 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-586/2011/13 z dne 12. 12. 2011, str. 142, 143 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Uporabno dovoljenje št. 351-488/2011/13 z dne 24. 11. 2011, str. 144, 145 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.15) organizacijska shema izvedbe del, str. 151, 152 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017); 
-    Obrazec 5.17) seznam opreme, katero bo ponudnik vgradil ter seznam vgrajenih materialov, str. 160 - 171 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017); 
-    Priloge obrazca 5. 17): prospektna dokumentacija, certifikati, izjave o skladnosti, tehnični listi, navodila za uporabo (registrator  2/2 ponudbe št. R7-PN-110/2013, strani 1 - 600). 

3.    V delu, v katerem je prosilec zahteval:
-    Obrazec 5.4.) Pooblastila
-    Pogodbo o skupnem nastopu izbranega ponudnika s podizvajalci ali partnerji;
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 122 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 123 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);
-    Obrazec 5.10) referenčno potrdilo, str. 124,125 ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017);

in v delu, v katerem je treba v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti varovane osebne podatke, se pritožba zavrne. 

4.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 26. 9. 2016 na organ vložil zahtevo za vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika iz postopka javnega naročila JN 11791/2013 (Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje: vodovodni sistem), v katerem je organ nastopal kot glavni naročnik, naročilo pa je bilo dne 13. 9. 2013 oddano družbi RIKO, d.o.o. V zahtevi je prosilec specificiral katere dokumenta iz postopka javnega naročila zahteva.

Organ je z odločbo št. 090-1/2016-3203 z dne 3. 11. 2016 delno zavrnil dostop v delu, do katerega prosilcu ni bil omogočen vpogled v prostorih organa dne 6. 10. 2016. Zoper odločbo se je prosilec pritožil. O pritožbi je odločil župan Občine Kočevje z odločbo št. 090-1/2016-3201 z dne 29. 11. 2015. Zoper odločbo se je prosilec pritožil pri IP. Z odločbo št. 090-292/2016/3 z dne 3. 1. 2017 je IP odločbo organa št. 090-1/2016-3201 z dne 29. 11. 2015 odpravil po nadzorstveni pravici, odločbo 090-1/2016-3203 z dne 3. 11. 2016 pa vrnil v ponovno odločanje, ker je ugotovil, da se izdane odločbe ne da preizkusiti.

V ponovljenem postopku je organ z odločbo št. 090-1/2016-3203 z dne 26. 1. 2017 zavrnil dostop do naslednjih delov ponudbene dokumentacije št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017): 5.4) pooblastila; 5.6.) ponudba skupine ponudnikov; 5.7) seznam podizvajalcev; 5.9) reference ponudnika kot izvajalca; 5.10) referenčna potrdila ponudnika; 5.11) ključno osebje; 5.12) obrazec za življenjepise; 5.13) referenčna potrdila odgovornega vodja del; 5.15) organizacijska shema izvedbe del; 5.17) seznam opreme, katero bo ponudnik vgradil ter seznam vgrajenih materialov; Izjava 3) izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev glede osnovne sposobnosti ponudnika; Izjava 4) Izjava ponudnika, da je registriran pri pristojnem organu in ima v svojem temeljnem aktu določene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila; Izjava 7) soglasje podizvajalca k neposrednim plačilom; in do Pogodbe o skupnem nastopu izbranega ponudnika s podizvajalci ali partnerji. Navedel je, da je treba do navedenih dokumentov zavrniti dostop na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ navaja, da je ponudnik s sklepom o poslovni skrivnosti podpoglavje 4.2 označil kot poslovno skrivnost. V obrazložitvi se je organ skliceval tudi na sodbo upravnega sodišča IU 1911/2012-30, po kateri so v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe javne tudi tiste poslovne skrivnosti in podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Organ je zaključil, da so dokumenti, do katerih je dostop zavrnil, le sestavni del ponudbe, ki izkazuje popolnost ponudbe, niso pa vplivali na razvrstitev ponudbe. 

Zoper odločbo št. 090-1/2016-3203 z dne 26. 1. 2017 je prosilec vložil pritožbo z dne 28. 2. 2017, v kateri je navedel, da je odločba v zavrnilnem delu neutemeljena. Prosilec je navedel, da je organ oprl zavrnitev na sklep, s katerim naj bi ponudnik podpoglavje 4.2 označil kot poslovno skrivnost. Prosilec je oporekal, da predmet zahteve niti ni bilo podpoglavje 4.2, saj vsi dokumenti, do katerih je organ dostop zavrnil, izhajajo iz poglavja 5 razpisne dokumentacije, zato ni jasno, zakaj je organ dostop do teh dokumentov zavrnil. Iz navedenega po mnenju prosilca izhaja bistvena kršitev pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti. Dalje je prosilec navedel, da je organ v razpisni dokumentaciji (poglavje 16, str. 17.) vsem ponudnikom naložil, da morajo vse podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, označiti in kot take določiti s posebnim sklepom. Posledično je brezpredmetno vsakršno polemiziranje glede dopustnosti razkritja le v delu, ki izkazuje merila, če dokumenti niso bili označeni kot poslovna skrivnost. Dalje prosilec utemeljuje, da ker gre za dokumentacijo izbranega ponudnika v postopku javnega naročila, zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo v zvezi s porabo javnih sredstev in so zato prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (ne glede na morebiten obstoj izjeme poslovne skrivnosti). Dalje prosilec utemeljuje, da argument organa, da so javna le merila, ne pa tudi pogoji za izbor ponudnika v postopku javnega naročanja, ni skladen s prakso Upravnega sodišča RS in prakso IP (prosilec navaja sodbo I U 1911/2012 ter zadeve IP št. 090-56/2013, 090-98/2014 in 090-172/2013, v katerih je IP poudaril, da so prosto dostopni ne le podatki, ki izkazujejo merila za izbor, temveč tudi pogoji za izbor ponudnika na javnem naročilu). Prosilec posebej poudari tudi pomen referenc izbranega ponudnika in druge zahtevane dokumentacije z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev. 

O pritožbi z dne 28. 2. 2017 je organ izdal odločbo št. 090-1/2017-603 z dne 22. 3. 2017, s katero je pritožbo kot neutemeljeno zavrgel in dovolil vpogled na označbe »zaupno« na dokumentih,  do katerih je dostop zavrnil. V obrazložitvi je dodal, da je ponovno preveril zahtevano dokumentacijo in ugotovil, da so bili vsi dokumenti, do katerih je organ zavrnil dostop, pravilno označeni kot poslovna skrivnost, zato je glede teh dokumentov podana izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zoper odločbo št. 090-1/2017-603 je prosilec ponovno vložil pritožbo z dne 12. 4. 2017, v kateri je navedel, da je bila navedena odločba izdana brez zakonske podlage. V vsebinskem delu je prosilec ponovil navedbe iz obrazložitve pritožbe z dne 28. 2. 2017. 

O zahtevi prosilca je organ izdal novo odločbo z dne 090-1/2017-603 z dne 25. 5. 2017, s katero je odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 26. 9. 2016. Z odločbo je organ zavrnil dostop do istih dokumentov, kot z odločbo št. 090-1/2016-3203 z dne 26. 1. 2017, dodatno pa je prosilcu dovolil vpogled na označbe »zaupno« na dokumentih, do katerih je prosilcu dostop zavrnil. V obrazložitvi je organ ponovil razloge za zavrnitev, ki izhajajo iz odločbe z dne 26. 1. 2017 in odločbe z dne 22. 3. 2017.

 
Zoper navedeno odločbo št. 090-1/2017-603 z dne 25. 5. 2017 je prosilec dne 22. 6. 2017 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je imel organ z izpodbijano odločbo očitno namen nadomestiti prejšnjo odločbo (z dne 22. 3. 2017), čeprav tega ni z ničemer izrecno nakazal. Prosilec je v obrazložitvi ponovil razloge za dostop, ki jih je navedel že v pritožbah z dni 12. 4. 2017 in 28. 2. 2017. 

Dne 12. 12. 2017 je prosilec na IP vložil pritožbo zaradi molka organa, v kateri je predlagal, da IP sam odloči o zahtevi in pritožbi prosilca. Na podlagi telefonskega poziva z dne 13. 12. 2017 je organ odstopil pritožbo prosilca v reševanje IP. IP je dne 18. 12. 2017 v reševanje prejel odstopljeno pritožbo, skupaj z dokumenti, ki so predmet zahteve. 

IP je na podlagi večkratni dodatnih telefonskih pozivov prejel še dodatno dokumentacijo, ki se je nanašala na predmetno zadevo, zlasti dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem ponudb (Poročilo o ocenjevanju ponudb, zapisniki o ocenjevanju ponudb, razpisno dokumentacijo iz postopka s pogajanji, itd.).

Pritožba je utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1.    V zvezi z odločbo organa št. 090-1/2017-603 z dne 22. 3. 2017
Organ je v ponovljenem postopku (po odločbi IP št. 090-1/2016-3201 z dne 29. 11. 2015) izdal odločbo št. 090-1/2016-3203 z dne 26. 1. 2017, s katero je zavrnil dostop do posameznih dokumentov. Zoper odločbo 090-1/2016-3203 je prosilec vložil pritožbo z dne 28. 2. 2017. O pritožbi zoper odločbo št. 090-1/2016-3203 je organ odločil z novo odločbo št. 090-1/2017-603 z dne 22. 3. 2017, s katero je pritožbo po vsebini spoznal za neutemeljeno.

Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ o pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec, postopek s pritožbo pa se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po prejemu pritožbe organ postopa po določbah 240. do 245. člena ZUP. Po 240. členu ZUP organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (prvi odstavek). Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom (drugi odstavek). Navedeni določbi opredeljujeta preizkus procesnih predpostavk in možnost izdaje sklepa o zavrženju, ko procesne predpostavke za obravnavo pritožbe niso izpolnjene. Po prvem odstavku 242. člena ZUP, če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače ter z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. 

IP meni, da odločbe št. 090-1/2017-603 z dne 22. 3. 2017 ni mogoče šteti za nadomestno odločbo v smislu 242. člena ZUP. Organ je namreč z odločbo z dne 22. 3. 2017 odločil o pritožbi in ne o zahtevi prosilca (kar bi bil lahko predmet nadomestne odločbe). Odločbe z dne 22. 3. 2017 tudi ni mogoče šteti za sklep o zavrženju pritožbe zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk. Organ v navedeni odločbi namreč ni ugotavljal izpolnjenosti procesnih predpostavk, saj je v izreku navedel, da pritožba ni »utemeljena«, kar kaže na vsebinski preizkus pritožbe. Tudi v obrazložitvi organ navaja vsebinske razloge za zavrnitev dostopa. Ker organ ni stvarno pristojen za vsebinsko odločanje o pritožbi zoper odločbo o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je izdal na prvi stopnji, so podani razlogi za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po 1. točki prvega odstavka 274. člena ZUP. Slednji namreč določa, da pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena ZUP (v konkretnem primeru tudi ne gre za ničnostni razlog iz 1. točke 279. člena ZUP, po katerem se izreče za nično odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku).

V skladu z navedenim je IP kot organ, ki je pristojen za nadzorstvo, postopal po 1. točki prvega odstavka 274. člena ZUP in odločbo 090-1/2017-603 z dne 22. 3. 2017 odpravil po nadzorstveni pravici, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

2.    Katera odločba je v presoji v predmetnem pritožbenem postopku?

Kot navedeno zgoraj, je organ v ponovljenem postopku (po odločbi IP št. 090-1/2016-3201 z dne 29. 11. 2015) izdal odločbo št. 090-1/2016-3203 z dne 26. 1. 2017, zoper katero je prosilec dne 28. 2. 2017 vložil pritožbo. O pritožbi je organ odločil z novo odločbo št. 090-1/2017-603 z dne 22. 3. 2017, ki jo je IP odpravil po nadzorstveni pravici, kot obrazloženo v prejšnji točki te odločbe. Zoper odločbo z dne 22. 3. 2017 se je prosilec ponovno pritožil. Organ je po prejemu pritožbe izdal novo odločbo št. 090-1/2017-603 z dne 25. 5. 2017, s katero je po mnenju IP nadomestil staro odločbo št. 090-1/2016-3203 z dne 26. 1. 2017 v smislu prvega odstavka 242. člena ZUP, ki določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Da je odločbo 090-1/2017-603 z dne 25. 5. 2017 mogoče obravnavati kot nadomestno odločbo po prvem odstavku 242. člena ZUP, izhaja iz vsebine odločbe. Odloča se namreč o istem predmetu, kot z odločbo z dne 26. 1. 2017 (organ je odločil o zahtevi prosilca), hkrati pa je organ odločil drugače. Z odločbo z dne 26. 1. 2017 je organ odločil tudi v ugodilnem delu, medtem ko z odločbo z dne 25. 5. 2017 v ugodilnem delu ni odločil. Dodatno je z odločbo z dne 25. 5. 2017 organ prosilcu dopustil vpogled tudi v oznake »zaupno«, ki izhajajo iz dokumentov, do katerih je prosilcu zavrnil dostop. Glede na navedeno so po mnenju IP izpolnjeni vsi elementi za nadomestno odločbo iz prvega odstavka 242. člena ZUP. V predmetnem postopku se torej odloča o pritožbi zoper odločbo št. 090-1/2017-603 z dne 25. 5. 2017.

3.    Informacije javnega značaja

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi 1. člena ZDIJZ. Po definiciji morajo informacije javnega značaja kumulativno izpolnjevati tri pogoje iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Organ je zavrnil dostop do dokumentov izbranega ponudnika na javnem naročilu »Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje, vodovodni sistem«, iz katerih izhajajo zlasti pogoji za izvedbo javnega naročila. Postopek javnega naročanja se je začel kot odprti postopek, objavljen na Portalu javnih naročil dne 26. 3. 2013, št. JN3444/2013. Postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku je bil neuspešno zaključen. V nadaljevanju je organ na podlagi istih prejetih ponudb izvedel postopek s pogajanji. Po pojasnilu organa je bil razlog za neuspešno zaključen postopek previsoka ponudbena cena. Izdana je bila nova razpisna dokumentacija, v kateri se je organ glede pogojev in meril v celoti skliceval na predhodno neuspešno zaključeno javno naročilo (str. 20 in 22. Razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila gradenj po postopku s pogajanji po predhodni objavi za predmet »Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje, vodovodni sistem«,  št. 355-3/2013/143). V postopku s pogajanji je bil na podlagi najnižje ponujene cene izbran ponudnik RIKO, d.o.o. (odločitev o oddaji javnega naročila št. 355-3/2013-2316/64 z dne 30. 8. 2013, objava odločitve oddaji na Portalu javnih naročil št. JN11791/2013, naročilo je bilo oddano dne 13. 9. 2013). Po pojasnilu organa se je v postopku s pogajanji spremenila le ponudbena cena (pogoji so ostali enaki). 

IP je na podlagi pojasnila organa in pregleda dokumentacije zadeve ugotovil, da se dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, nanašajo na dokumentacijo predloženo še v odprtem postopku javnega naročila (ponudbena dokumentacija št. R7-PN-110/2013 (maj, 2017), ki je v zvezi z oddanim javnim naročilom v postopku s pogajanji. Pogoji, ki so bili uporabljeni za izbor ponudbe, so namreč ostali nespremenjeni tudi v postopku s pogajanji, zato so v postopku oddaje javnega naročila ostali relevantni tudi vsi dokumenti, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in so bili predloženi že v fazi odprtega postopka. Navedeni dokumenti so torej predmet presoje konkretnega pritožbenega postopka.

V izreku izpodbijane odločbe je organ zavrnil dostop do naslednjih dokumentov, ki jih je predložil Konzorcij Riko – KGG, kot vodilni partner RIKO, d.o.o.: 
•    5.4) pooblastila; 
•    5.6.) ponudba skupine ponudnikov; 
•    5.7) seznam podizvajalcev; 
•    5.9) reference ponudnika kot izvajalca; 
•    5.10) referenčna potrdila ponudnika; 
•    5.11) ključno osebje; 
•    5.12) obrazec za življenjepise; 
•    5.13) referenčna potrdila odgovornega vodja del; 
•    5.15) organizacijska shema izvedbe del; 
•    5.17) seznam opreme, katero bo ponudnik vgradil ter seznam vgrajenih materialov; 
•    Izjava 3) izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev glede osnovne sposobnosti ponudnika; 
•    Izjava 4) Izjava ponudnika, da je registriran pri pristojnem organu in ima v svojem temeljnem aktu določene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila; 
•    Izjava 7) soglasje podizvajalca k neposrednim plačilom; 
•    Pogodba o skupnem nastopu izbranega ponudnika s podizvajalci ali partnerji.

Glede dokumenta iz podpoglavja 5.4) pooblastila je organ v dopisu ob odstopu pritožbe (dopis št. 090-1/2017-35, 602 z dne 15. 12. 2017) pojasnil, da dokument ne obstaja, ker je ponudbo podpisal zakoniti zastopnik družbe RIKO, d.o.o., g. Janez Škrabec, zato obrazec ni potreben. Enako izhaja tudi iz poročila o ocenjevanju ponudb št. 355-3/2013/140, stran 7 in 8, kjer je še pojasnjeno, da »v primeru, da je podpisnik ponudbe zakoniti zastopnik samostojnega ponudnika oziroma v primeru skupine ponudnikov vodilnega ponudnika in/ali ostalih ponudnikov in/ali podizvajalcev, obrazca/obrazcev 5.4 ni potrebno priložiti« (RIKO, d.o.o. je namreč nastopal kot vodilni ponudnik v skupini ponudnikov, pooblastilo za nastopanje v imenu skupine ponudnikov, pa izhaja iz Pogodbe o ustanovitvi konzorcija za nastop pri skupni izvedbi javnega naročila »Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje; Vodovodni sistem«). Glede na navedeno IP sledi pojasnilu organa, da z obrazcem 5.4. organ ne razpolaga. Posledično je IP v tem delu pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.

Preostali dokumenti, navedeni v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, izpolnjujejo vse kriterije informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (dokumenti sodijo v delovno področje organa, organ z njimi razpolaga in obstajajo v materializirani obliki). V nadaljevanju je IP presojal, ali je organ pravilno zavrnil dostop do preostalih dokumentov na podlagi izjem od prostega dostopa. 

4.    Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja

Organ lahko zavrne dostop do podatkov oziroma informacij, ki skladno z ZDIJZ izpolnjujejo pogoje za izjeme od prostega dostopa, ki so določene v prvem odstavku 6. člena in 5.a členu ZDIJZ. Organ se v obrazložitvi sklicuje na izjemo varstva poslovnih skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker so vsi dokumenti, navedeni v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe, označeni kot poslovna skrivnost in je zato izpolnjen pogoj varstva poslovnih skrivnosti po subjektivnem kriteriju.

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). V predmetnem postopku se je organ skliceval na poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, ki ga ureja prvi odstavek 39. člena ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. IP ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije izhaja »SKLEP O DOLOČITVI POSLOVNE SKRIVNOSTI« z dne 27. 5. 2013 v zvezi z javnim naročilom »Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica-Ribnica-Kočevje; vodovodni sistem«, s katerim ponudnik poimensko našteva dokumente, ki po stališču ponudnika predstavljajo poslovno skrivnost. V sklepu o določitvi poslovne skrivnosti so navedeni tudi vsi dokumenti, do katerih je organ prosilcu skladno s prvo točko izreka izpodbijane odločbe št. 090-1/2017-603 z dne 25. 5. 2017 zavrnil dostop (razen dokumenta 5.4. pooblastila, za katerega je bilo ugotovljeno, da ne obstaja). Vsi dokumenti, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, vsebujejo tudi vidno oznako »ZAUPNO«, zato so po presoji IP izpolnjeni formalni kriteriji za opredelitev zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost. Ob navedenem IP dodaja, da je sklep o poslovni skrivnosti podpisan s strani vodilnega partnerja konzorcija RIKO – KGG (RIKO, d.o.o.), ki je tudi pooblaščen za nastopanje v imenu konzorcija. Organ je na prvi stopnji povabil RIKO, d.o.o. v postopek, ki je sporočil, da se prosilcu omogoči vpogled le v tiste dokumente, ki skladno s sklepom o varovanju poslovne skrivnosti niso določeni kot poslovna skrivnost.

Prosilec v pritožbi navaja, da so vsi podatki iz zahtevanih dokumentov, podatki o porabi javnih sredstev, ki so po zakonu javni in zato ne morejo biti opredeljeni za poslovno skrivnost. Po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Med podatke, ki so po zakonu javni in zato ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost, štejejo tudi podatki »o porabi javnih sredstev« (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in »količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.« (drugi odstavek 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13; v nadaljevanju ZJN-2).  Prosilec nasprotuje ugotovitvi organa, da so javni le podatki, ki kažejo na izpolnjevanje meril za izbiro ponudnika na javnem naročilu v smislu drugega odstavka 22. člena ZJN-2, ne pa tudi podatki o izpolnjevanju pogojev. V zvezi s tem prosilec navaja sodbo I U 1911/2012 ter zadeve IP št. 090-56/2013, 090-98/2014 in 090-172/2013, iz katerih izhaja, da so prosto dostopni ne le podatki, ki izkazujejo merila za izbor, temveč tudi pogoje javnega naročila. 

IP pritrjuje prosilcu, da so pogoji, ki izkazujejo popolnost ponudbe, skladno s prakso IP in prakso Upravnega sodišča RS, podatki v zvezi s porabo javnih sredstev in zanje velja izjema od izjeme po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki, ki so po zakonu javni, pa tudi po izrecni določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost (subjektivni kriterij poslovne skrivnosti torej ne pride v poštev). V konkretnem postopku javnega naročila je bilo merilo za izbor ponudnika sicer res le najnižja cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. IP še dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev.    

 
IP v okviru preizkusa izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti še ugotavlja, da iz zahtevanih dokumentov izhajajo tudi osebni podatki. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se zavrne dostop do osebnega podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Razkritje osebnih podatkov v konkretnem postopku po ZDIJZ je obdelava osebnih podatkov s strani upravljavca javnega sektorja, kjer se praviloma zahteva zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov (prvi odstavek 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Zakonska podlaga, ki v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 pomeni podlago za razkritje osebnih podatkov v postopku po ZDIJZ je tudi prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katere izhaja, da javni uslužbenci in javni funkcionarji niso upravičeno pričakovati zasebnosti (tudi varstva osebnih podatkov) glede tistih podatkov o njih, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali opravljanjem funkcije javnega funkcionarja. 

Dalje IP ugotavlja, da iz zahtevane dokumentacije izhajajo tudi podatki o odgovornih vodjih del, ki so vpisani v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije. V skladu z 11. točko drugega odstavka 110. člena Zakona o gradivi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZGO-1) Inženirska zbornica Slovenije vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih inženirjev (imenik IZS). Javnost imenika določa 124. člen ZGO-1 in je dostopen na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije. 

Glede na zgoraj navedeno IP zaključuje, da so osebni podatki, ki so »v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev« in podatki »v zvezi z delom javnih funkcionarjev« (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter podatki, ki izhajajo iz javno dostopnega imenika IZS – javni na podlagi zakona, zato je dopustno njihovo razkritje v postopku po ZDIJZ.  

Do javnosti posameznih dokumentov, ki so predmet presoje konkretnega pritožbenega postopka, se IP podrobneje opredeljuje v nadaljevanju. 

4.1.    Glede 5.6.) Ponudba skupine ponudnikov

Iz Poročila o ocenjevanju ponudb št. 355-3/2013/140 javnega naročila, zaporedna številka 11, str. 9 izhaja, da je izpolnjen obrazec 5.6 obvezen sestavni del ponudbe, če ponudbo vlaga skupina ponudnikov in da je vodilni ponudnik RIKO, d.o.o. v tem delu izpolnil pogoje. Ker torej predložitev obrazca predstavlja izpolnjevanje pogojev za pridobitev javnega naročila, gre za informacijo o porabi javnih sredstev, ki je javna po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno torej podatki iz obrazca 5.6. iz ponudbe ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost (so javni že na podlagi zakona), zato tudi ne more biti podana izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede osebnih podatkov IP ugotavlja, da iz obrazca 5.6.) izhajajo podatki o osebi, pooblaščeni za podpisovanje pogodbe v imenu ponudnika, ki je v konkretnem primeru zakoniti zastopnik vodilnega ponudnika (družbe RIKO, d.o.o.). Gre za podatke, ki izhajajo tudi iz Pogodbe št. 1067/2015 z dne 17. 12. 2015, sklenjene na podlagi predmetnega javnega naročila in zato nedvomno predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Pogodba je v celoti javno dostopna tudi na portalu javnih naročil, v zvezi z javnim naročilom JN11791/2013.  Poleg navedenega so podatki zakonitih zastopnikov gospodarskih družb javno dostopni tudi iz Poslovnega registra Slovenije, ki je javen po zakonu. Kontaktni podatki zakonitega zastopnika za podpisovanje pogodbe v imenu skupine ponudnikov (telefon, faks, osebni elektronski naslov), ki se nahajajo na obrazcu 5.6., tudi niso varovani osebni podatki, saj so objavljeni na spletni strani družbe RIKO, d.o.o. (http://www.riko.si/si/kontakt). 

IP drugih izjem za zavrnitev dostopa do obrazca 5.6. ni ugotovil, zato je odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

4.2.    Glede 5.7.) Seznam podizvajalcev s prilogami

Iz poročila o ocenjevanju ponudb št. 355-3/2013/140 z dne 30. 7. 2013 (str. 9, 10; zaporedna številka 12, 13, 14, 15, 16) izhaja, da je vodilni ponudnik predložil izpolnjen in podpisan Obrazec 5.7 z obveznimi prilogami:
-    Izjava:3 Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev glede osnovne sposobnosti ponudnika (priloga izkazuje pogoj, da podizvajalec izpolnjuje vse določene pogoje glede osnovne sposobnosti ponudnika);
-    Izjava: 4 Izjava ponudnika, da je registriran pri pristojnem organu in ima v svojem temeljnem aktu določene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila (izjava izkazuje pogoj, da podizvajalec izpolnjuje vse določene pogoje glede sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti);
-    Izjava 5: Izjava ponudnika, da pooblašča naročnika, da lahko preveri v ponudbeni dokumentaciji predložene izjave in dokazila (obvezen sestavni del ponudbe, kadar sodelujejo podizvajalci); 
-    Izjava 7: Soglasje podizvajalca k neposrednim plačilom (obvezen sestavni del ponudbe, kadar sodelujejo podizvajalci).

IP ugotavlja, da je bil obrazec 5.7 s prilogami določen kot pogoj za nastopanje na javnem naročilu,  naročnik pa je pri oceni ponudbe v zvezi z obrazcem 5.7. ugotovil, da ponudnik izpolnjuje pogoje. Glede na navedeno torej navedeni obrazec 5.7. in priložene izjave neposredno kažejo na izpolnjevanje pogojev za pridobitev javnega naročila, zato predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. IP še poudarja, da so navedene Izjave 3., 4., 5. in 7. zgolj podpisani vnaprej pripravljeni tipski obrazci, ki so del razpisne dokumentacije in hkrati obvezna priloga ponudbene dokumentacije, zato ni nobenega dvoma, da sta morala ponudnik (in podizvajalec) navedene obrazce izpolniti in podpisati za pripravo popolne ponudbe. Glede na navedeno IP zaključuje, da ni nobenega dvoma, da so izpolnjene izjave in obrazec 5.7., podatki ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za pridobitev javnega naročila in zato tudi podatki o porabi javnih sredstev – torej podatki, ki so po zakonu javni in ki skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost. 

IP še ugotavlja, da so iz Izjave 3 razvidni naslednji podatki zakonitega zastopnika podizvajalca, ki niso javni na podlagi zakona: datum in kraj rojstva, EMŠO, državljanstvo. Za razkritje navedenih osebnih podatkov IP ni našel zakonske podlage, zato je te podatke treba prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop, skladno s prvo točko izreka te odločbe. Iz preostalih izjav in obrazca 5.7. ne izhajajo varovani osebni podatki oziroma druge izjeme, ki bi preprečevale dostop, zato je IP naložil razkritje, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

4.3.    Glede 5.9.) Reference ponudnika kot izvajalca in 5.10) Referenčna potrdila

IP ugotavlja, da so reference v razpisni dokumentaciji opredeljene kot pogoj za nastopanje na javnem naročilu (razpisna dokumentacija zap. št. 11, str. 46). Za izkaz ustreznih referenc je moral ponudnik predložiti Obrazec 5.9 Reference ponudnika kot izvajalca (seznam referenc), Obrazec 5. 10 Referenčna potrdila in obvezne priloge referenčnim potrdilom – kopije uporabnih dovoljenj ali primerljivih dokumentov izdanih v državi, kjer objekt obratuje. Iz Poročila o ocenjevanju ponudb št. 355-3/2013/140 z dne 30. 7. 2013, str. 13 – 16, zap. št. 21, 22, 23, izhaja, da je izbrani ponudnik predložil obrazec 5.9, obrazce 5.10 in kopije uporabnih dovoljenj. Ponudnik je v seznam referenc (obrazec 5.9) navedel 12 referenc in v ponudbo vključil tudi 12 referenčnih potrdil, pri čemer k trem referenčnim potrdilom niso bile priložene zahtevane kopije uporabnih dovoljenj. Navedene tri reference je naročnik označil za nesprejemljive, glede ostalih referenc pa je ugotovil, da zadoščajo za izpolnjevanje pogoja javnega naročila. IP ugotavlja, da ker naročnik treh referenc ni sprejel kot ustreznih, navedene reference ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev za pridobitev javnega naročila in zato niso podatki o porabi javnih sredstev. Podatke, ki jih ni mogoče šteti za podatke o porabi javnih sredstev in jih je ponudnik pravilno označil kot svojo poslovno skrivnost, je treba varovati na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Preostale reference pa je naročnik označil kot sprejemljive, zato izpolnjujejo pogoj za pridobitev javnega naročila in hkrati predstavljajo informacijo v zvezi s porabo javnih sredstev. Ker torej sprejete reference predstavljajo informacijo v zvezi s porabo javnih sredstev, so po zakonu javne in posledično ne morejo biti določene za poslovno skrivnost.
IP še dodaja, da je kot referenčne objekte ponudnik predložil objekte, zgrajene za javne naročnike (zlasti občine), pri čemer so referenčna potrdila izpolnjeni obrazci s strani naročnika referenčnega objekta. Iz njihove vsebine izhajajo imena, priimki županov in javnih uslužbencev, ki so javni na podlagi zakona (gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oziroma delom javnih funkcionarjev, ki so javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Iz referenčnih potrdil pa izhajajo tudi kontaktne telefonske številke, ki niso javne, če niso objavljene na spletni strani organa, ki je referenco izdal. Kjer je IP podatek o kontaktni telefonski številki našel na spletu, je naložil razkritje tega podatka, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe, glede kontaktnih številk, ki niso objavljene, pa je dostop zavrnil, kot sledi iz tretje točke izreka te odločbe. 
Iz uporabnih dovoljenj izhajajo (poleg imen in priimkov javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so akte izdali) tudi osebni podatki odgovornih vodij projektov in odgovornih projektantov (imena, priimki, strokovni nazivi in njihove številke iz imenika IZS), ki so javno objavljeni v imeniku pooblaščenih inženirjev.  Vsi navedeni podatki so po zakonu javni.
Drugih izjem, ki bi ovirale prost dostop do obrazca 5.9 Reference ponudnika kot izvajalca, 5.10 Referenčna potrdila in prilog (uporabna dovoljenja), IP ni zaznal, zato je naložil njihovo razkritje, kot sledi iz druge točke izreka te odločbe.

4.4.    Glede 5.11) ključno osebje; 5.12) obrazec za življenjepise; 5.13) referenčna potrdila odgovornega vodja del;

Iz razpisne dokumentacije, pogoj št. 12, str. 47. razpisne dokumentacije izhaja pogoj, da ima ponudnikov odgovorni vodja del (v skladu z Zakonom o graditvi objektov) v zadnjih sedmih (7) letih pred objavo Obvestila o naročilu za predmetno javno naročilo na Portalu javnih naročil kot odgovorni vodja del izkušnje pri izvedbi (v primeru gradnje novega objekta vključno s pridobljenim uporabnim dovoljenjem): vodovodnih sistemov s cevovodi premera min. DN 100 v skupni dolžini vsaj 20 km od tega vsaj en (1) vodovodni sistem dolžine vsaj 5000 m (minimalna dolžina vezana na eno pogodbo); dveh (2) vodohranov prostornine min. 50m3 z ustrezno infrastrukturo; dveh (2) črpališč za pitno vodo zmogljivosti vsaj 10 l/s z ustrezno infrastrukturo. Navedeni pogoj se izkazuje na obrazcih: 
-    5.11) ključno osebje; 
-    5.12) obrazec za življenjepise; 
-    5.13) referenčna potrdila odgovornega vodja del z obveznimi prilogami (kopije uporabnih dovoljenj ali primerljivih dokumentov iz države kjer objekt obratuje).

IP ugotavlja, da vsi navedeni dokumenti iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika predstavljajo podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, zato ne morejo biti določeni za poslovno skrivnost. 

Dalje IP ugotavlja, da iz navedenih dokumentov izhajajo nekateri varovani osebni podatki. Iz obrazca 5.11 izhaja podatek o številu let delovnih izkušenj odgovornega vodje del, ki ne izkazuje izpolnjevanja pogoja za pridobitev javnega naročila. Dalje, iz obrazca 5.12, izhajajo naslednji osebni podatki, ki ne izkazujejo izpolnjevanja pogoja za pridobitev javnega naročila: naslov prebivališča, datum in kraj rojstva, podatki v zvezi z doseženo izobrazbo (ustanova in leta opravljanja študija), leta delovnih izkušenj, stanje trenutne zaposlitve in položaja, podatki v zvezi z delovnimi izkušnjami (naziv delodajalca, položaj delavca, obdobje zaposlitve, opis delovnega mesta). Navedeni podatki kažejo na strokovno usposobljenost odgovornega vodje del, vendar niso pogoj za pridobitev javnega naročila, saj se skladno z razpisno dokumentacijo pogoj izkazuje z izvedenimi projekti, kjer je oseba sodelovala kot odgovorni vodja del. Navedba referenčnih projektov je podana na zadnji strani predloženega obrazca 5.12 in zato ti podatki niso varovani osebni podatki odgovornega vodje del (gre za pogoj javnega naročila, zato so podatki o referenčnih projektih odgovornega vodje del, podatki v zvezi s porabo javnih sredstev, ki so javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). 

Dalje, iz obrazcev 5.13 s prilogami, izhajajo podatki o izvedenih projektih odgovornega vodje del, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za nastop na javnem naročilu, zato podatki o tem, v katerih projektih je nastopal odgovorni vodja del, ne morejo biti njegovi varovani osebni podatki (gre za podatke o porabi javnih sredstev). Iz kopij uporabnih dovoljenj za referenčne objekte izhajajo tudi osebni podatki drugih odgovornih vodij del, ki so sodelovali pri izvedbi posameznega objekta. Navedeni podatki so javni, ker gre za osebne podatke iz imenika Inženirske zbornice Slovenije, ki je javen. Ob tem IP pripominja, da so predloženi referenčni objekti zlasti javna vodovodna omrežja (ali del javne infrastrukture), ki so bili izvedeni na podlagi (drugih) postopkov javnih naročil, zato je z vidika nadzora javnosti izredno pomembno, da se lahko javnost prek imena in priimka ključnih odgovornih oseb prepriča o strokovnosti izvedbe vodovodnih objektov. 

Na referenčnih potrdilih (obrazec 5.13), se nahajajo tudi kontaktni podatki osebe pri izdajatelju referenčnega potrdila. IP je preveril vse kontaktne podatke iz referenčnih potrdil in ugotovil, da so vsi javno objavljeni na spletnih straneh izdajateljev potrdil (občine), zato je podana podlaga za njihovo razkritje prosilcu po ZDIJZ.

Za razkritje dokumentov na obrazcih 5.11, 5.12, 5.13 in priloženih uporabnih dovoljenj IP ni našel drugih zakonskih izjem, kot opredeljenih v tej točki obrazložitve, zato je naložil razkritje dokumentov, kot sledi iz izreka te odločbe. 

4.5.    Glede obrazca 5.15) organizacijska shema izvedbe del; 

Iz razpisne dokumentacije, str. 69 izhaja, da je Obrazec 5.15 obvezni sestavni del ponudbe. Iz Poročila o ocenjevanju ponudb št. 355-3/2013/140 z dne 30. 7. 2013, str. 17. izhaja, da je vodilni ponudnik v ponudbi skupine ponudnikov predložil izpolnjen in podpisan obrazec 5.15. Naročnik je označil, da »PONUDNIK IZPOLNJUJE POGOJE«. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je bil predložen obrazec pogoj za pridobitev javnega naročila, zato gre za podatek o porabi javnih sredstev, ki ne more biti varovan kot poslovna skrivnost – izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

IP glede tega dokumenta ni našel druge izjeme, ki bi preprečevala prost dostop, zato je odločil o razkritju, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

4.6.    Glede obrazca 5.17) seznam opreme, katero bo ponudnik vgradil s prilogo – prospektna dokumentacija

Iz razpisne dokumentacije, pogoj št. 13, str. 48, izhaja pogoj, »da bo ponudnik vgradil material in opremo, ki izpolnjuje vsaj minimalne pogoje, določene s strani naročnika v tehničnih specifikacijah (Poglavje 3 razpisne dokumentacije)«. Naveden pogoj se izkazuje na obrazcu 5.17, ki obsega popis opreme, ki jo je ponudnik vključil v ponudbo. Ponudnik je v ločenem registratorju predložil tudi zahtevana dokazila o skladnost predlagane opreme s tehničnimi zahtevami (prospektna dokumentacija, podrobni tehnični opisi, certifikati, ipd.). Iz Poročila o ocenjevanju ponudb št. 355-3/2013/140 z dne 30. 7. 2013, str. 18., zaporedna št. 31 in 32, izhaja, da je vodilni ponudnik predložil izpolnjen in podpisan obrazec 5. 17 in projektno dokumentacijo. Naročnik je ob tem označil, da »PONUDNIK IZPOLNJUJE POGOJE«. 

IP ugotavlja, da Obrazec 5. 17 z obveznimi prilogami iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika predstavlja podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, zato ne more biti določen kot poslovna skrivnost. 

Glede obveznih prilog iz ponudbene dokumentacije, iz katerih izhajajo katalogi, certifikati, izjave o skladnosti, tehnični listi in navodila za uporabo ponujene opreme, popisane v obrazcu 5. 17, IP ugotavlja, da ne gre za informacije, ki bi bile varovane z izjemami od prostega dostopa v skladu z ZDIJZ. V konkretnem primeru IP ni presojal dostopa do dokumentacije z vidika avtorsko-pravnega varstva v smislu drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, saj je prosilec v konkretnem primeru zahteval vpogled. 

Glede certifikatov in izjav o skladnosti IP pripominja, da gre za informacije, ki izkazujejo, da je določen proizvod skladen z vsemi predpisi, ki se na ta izdelek nanašajo, zato njihovo razkritje zagotovo ne more poslabšati konkurenčne prednosti stranskega udeleženca na trgu ali mu povzročiti škode. Ravno nasprotno, podatek o tem, da določen proizvod, ki je vključen v ponudbo, ustreza zahtevanim standardom, ne predstavlja zgolj prednosti ponudnika, temveč nujnost in izkazuje, da izdelek izpolnjuje pogoje razpisa. Certifikat odraža kakovostno raven izdelka, skladnost izdelka z normativnimi akti in standardi, v veliki meri pa prispeva tudi k smotrnemu razvoju izdelka, njegovi tržni uveljavitvi ter ekonomičnosti proizvodnje. Zahtevane informacije pripomorejo k zaščiti potrošnikov, varovanju okolja in ne nazadnje, zaščiti dobrega proizvajalca, kar pomeni, da nikakor ni mogoče govoriti o škodi, če so te informacije prosto dostopne. Zakon o standardizaciji  (Ur. l. RS št. 59/1999, ZSta-1) v 24. členu določa, da se skladnost proizvoda, procesa ali storitve s SIST lahko potrdi z izjavo o skladnosti, certifikatom o skladnosti ali znakom skladnosti. Izjavo o skladnosti s SIST poda izdajatelj na lastno odgovornost. Glede na navedeno izdajatelj s podpisom jamči za verodostojnost listine oziroma odgovornost, zato tudi ime in priimek podpisnika predstavlja informacijo javnega značaja. IP tudi ocenjuje, da samo dejstvo, da je določen proizvod vključen v tehnično rešitev ponudnika, ne razkriva njegove poslovne skrivnosti, saj ne razkriva podatka o načinu in konkretnem postopku njegove integracije v celotni sistem ponujene tehnične rešitve.

Glede katalogov oziroma prospektov, tehničnih listov in druge predložene tehnične dokumentacije, ki izhaja iz prilog Obrazca 5. 17 IP ugotavlja, da gre za tehnično dokumentacijo, ki je prosto dostopna na svetovnem spletu, kar pomeni, da je namenjena obveščanju širše javnosti o tehničnih rešitvah, ki jih podjetja ponujajo. Posledično že pojmovno ne izpolnjuje pogojev poslovne skrivnosti. Dejanska sestavina oziroma značilnost poslovne skrivnosti je namreč ta, da je podatek znan samo določenemu, omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu ljudi, ne more veljati za poslovno skrivnost. Dejstvo, da je ponudnik na tehnične karakteristike, ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval organ, ponudil določeno opremo, pa predstavlja izkazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev, da določena naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ustreza zahtevam organa. Zato tudi v tem delu na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče govoriti o poslovni skrivnosti.

IP še dodaja, da razkritje tehnične dokumentacije in ponujene opreme za predmetno javno naročilo, ne zagotavlja le nadzora nad porabo javnih sredstev, temveč je v predmetni zadevi narava informacije tesno povezana z okoljskimi vprašanji zagotavljanja čiste pitne vode. Zahteva po transparentnosti okoljskih informacij je v ZDIJZ posebej izpostavljena, saj je po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ treba dostop do informacije javnega značaja vselej dopustiti, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Izgradnja vodovodnega sistema je nedvomno temeljnega pomena pri uresničevanju pravice vsakogar do pitne vode, ki je zapisana v 70.a člen Ustave RS, zato je tudi tehnična specifikacija opreme, ki bo občanom in občankam zagotavljala pravico do pitne vode, nedvomno tesno povezana tudi z vprašanji varstva okolja. Iz navedenega izhaja, da obstaja velik interes javnosti, da se seznani z informacijo, kakšna oprema je uporabljena pri izgradnji vodovodnega sistema. Naveden interes pa se materializira tudi prek omenjene določbe 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.  

IP glede obrazca 5. 17 in obveznih prilog (prospektna dokumentacija) torej ni našel druge izjeme, ki bi preprečevala prost dostop, zato je odločil o razkritju, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

4.7.    Glede Izjave 3) izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev glede osnovne sposobnosti ponudnika; Izjave 4) Izjava ponudnika, da je registriran pri pristojnem organu in ima v svojem temeljnem aktu določene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila; Izjave 7) soglasje podizvajalca k neposrednim plačilom; 

Glede Izjave 7 se IP opredeljuje v predmetni odločbi v sklopu prilog obrazca 5.7. (razdelek 4.2. obrazložitve).

Dalje, glede izjav 3 in 4 IP ugotavlja, da je konzorcij ponudnikov (za RIKO, d.o.o. in KGG d.o.o.) predložil dve izjavi 3 in dve izjavi 4. Izjavi 3, 4. sta obvezni sestavni del ponudbe in izkazujeta izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije (pogoji od 1. – 7., str. od 37. – 43.) Iz poročila o ocenjevanju ponudb št. 355-3/2013/140 z dne 30. 7. 2013, str. 8 in 9. izhaja, da je ponudnik s predložitvijo zahtevanih izjav 3. in 4. v tem delu izpolnil pogoj javnega naročila. Iz navedenega nedvomno izhaja, da predložene izjave 3. in 4. kot obvezne sestavine izpolnjujejo pogoje za pridobitev javnega naročila in zato predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

IP še ugotavlja, da so iz Izjave 3 razvidni naslednji podatki zakonitih zastopnikov, ki niso javni na podlagi zakona: datum in kraj rojstva, EMŠO in državljanstvo. Ker za razkritje navedenih osebnih podatkov IP ni našel zakonske podlage, je dostop do teh podatkov treba zavrniti skladno s tretjo točko izreka te odločbe. Iz izjav 4 ne izhajajo varovani osebni podatki. Ker iz navedenih izjav 3 in 4 ne izhajajo druge informacije, ki bi preprečevale prost dostop do informacij javnega značaja, je IP naložil razkritje, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

4.8.    Glede Pogodbe o skupnem nastopu izbranega ponudnika s podizvajalci ali partnerji;

Pogodba o skupnem nastopu izbranega ponudnika s podizvajalci ali partnerji ni bila določena kot pogoj ali merilo za nastop na javnem naročilu. Iz pogodbe izhaja razdelitev notranjih razmerij med partnerjema pri nastopu na javnem naročilu. Glede na to, da je glede pogodbe o skupnem nastopanju pri javnem naročilu izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, hkrati pa ne gre za pogoj za oddajo javnega naročila (torej ne gre za podatek o porabi javnih sredstev), so izpolnjeni pogoji za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno s tem je IP potrdil odločitev organa prve stopnje, da se dostop do tega dokumenta zavrne in na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. 

5.    Sklepno

V delu, kjer je organ nepravilno uporabil izjeme od prostega dostopa, je IP skladno z drugo točko izreka predmetne odločbe, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo št. 090-1/2017-603 z dne 25. 5. 2017 in ugodil pritožbi. V delu, kjer je IP spoznal, da je organ pravilno zavrnil dostop, pa je skladno s tretjo točko izreka te odločbe pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:
Anže Novak, univ. dipl. prav.
Asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka