prosilec - Komunala Tržič

POVZETEK:

Organ je z odločbo prosilcu v delu zahteve ugodil, v delu pa zavrnil iz razloga, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki, glede katerih je zavrnil prosilcu dostop, ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-303/2017/2
Datum: 3. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 28. 11. 2017, zoper odločbo KOMUNALE TRŽIČ d.o.o., Pristava, Mlaka 6, 4290 Tržič (v nadaljevanju: organ) št. 8/2017-IJZ z dne 13. 11. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 28. 11. 2017 zoper odločbo KOMUNALE TRŽIČ d.o.o. št. 8/2017-IJZ z dne 13. 11. 2017 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 16. 10. 2017 zahteval dostop do naslednjih dokumentov, v obliki fotokopije ali izpisa v formatu A4 ali drugem formatu:
1.    naziva zasebnih ponudnikov, s katerima ima sklenjeno pogodbo za odvoz posebnih medicinskih podatkov Dentalna medicina …;
2.    informacijo javnega značaja v katerikoli obliki (študija, zapisnik ogleda,…), na podlagi katerih organ v odločbi št. 3/2017-IJZ z dne 4. 10. 2017 trdi, da podjetje drugih poslovnih odpadkov nima;
3.    pojasnilo, kakšne vrste odpadkov so npr. žepni robčki strank, embalaža, ki jo podjetje ustvari pri izvajanju svoje dejavnosti, in jih odvržejo stranke, biološki odpadki – hrana, ostanki od sredstev za čiščenje poslovnega prostora, ter ali se za te vrste odpadkov plačujejo komunalne storitve;
4.    podatek s kakšnimi vrstami in koliko zabojniki razpolaga podjetje Dentalna medicina …, ali so bili s strani organa dani podjetju v najem ali so bili odkupljeni in kdaj. 

Organ je z odločbo št. 8/2017-IJZ z dne 13. 11. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca pod točkama 1 in 2 ter ugodil v točkah 3 in 4, pri čemer je pri zadnjih dveh točkah pojasnilo in podatke zapisal v izreku in obrazložitvi odločbe. Glede podatkov o specializiranih zasebnih ponudnikih za odvoz posebnih medicinskih odpadkov, s katerima ima poslovni subjekt Dentalna medicina … sklenjene pogodbe, navaja, da s temi podatki ne razpolaga, zato jih ne more posredovati prosilcu. Razpolaga s podatkom o tem, da ima navedeni poslovni subjekt sklenjene pogodbe, ki pa ga je že posredoval prosilcu z odločbo št. 3/2017-IJZ z dne 4. 10. 2017. V zvezi s točko 2 zahteve pa organ pojasnjuje, da se je poslovni subjekt vključil v sistem ločenega zbiranja odpadkov v občini 1. 5. 2017, v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 41/16; v nadaljevanju: Odlok). V skladu z 8. in 9. členom Odloka so se v sistem ravnanja z odpadki dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju Občine Tržič, pri katerih nastajajo odpadki, povzročitelji odpadkov pa so vsaka fizična in pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabnik ali upravljavec stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov na območju Občine Tržič. Kot uporabnik storitev javne službe je poslovni subjekt dolžan plačevati komunalne storitve, četudi določenih odpadkov nima. Ob tem opozarja, da v odločbi ne trdi, da poslovni subjekt »drugih poslovnih odpadkov« nima, temveč le dobesedno navaja pojasnilo poslovnega subjekta. Dejstvo, da poslovni subjekt nekaterih vrst odpadkov ne proizvaja, za organ ni relevantno, saj je ne glede na to z Odlokom zavezan k plačevanju komunalnih storitev. Zaradi navedenega s podatkom, da poslovni subjekt drugih poslovnih odpadkov nima, tudi ne razpolaga.

Prosilec je zoper predmetno odločbo organa vložil pritožbo z dne 28. 11. 2017, v kateri navaja, da je prišlo v postopku do bistvene kršitve pravil postopka po ZDIJZ upravnega postopka ter napačne uporabe določil ZDIJZ:
-    Organ je v nasprotju z določbami ZDIJZ navedel v pravnem pouku plačilo upravne takse za pritožbo, s čimer je po mnenju prosilca poskušal le-tega zavesti in odvrniti od zakonite pritožbe ali mu ob tem neupravičeno naložiti stroške postopka.
-    V postopku je o zadevi odločil predstojnik organa, čeprav so na spletni strani organa, pod zavihkom »Informacije javnega značaja«, objavljeni kontaktni podatki uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij, ki ni predstojnik organa.
-    Organ najprej navaja, da razpolaga z informacijo, kdo sta specializirana zasebna ponudnika za odvoz posebnih medicinskih odpadkov, nadalje navaja, da s tem podatkom ne razpolaga, v nadaljevanju (tretji odstavek obrazložitve izpodbijane odločbe) pa navaja, da je poslovni subjekt podal pojasnilo, v katerem je navedel, da ima za odvoz posebnih medicinskih odpadkov sklenjene pogodbe s specializiranima zasebnima ponudnikoma, ter nadaljuje, da je to »edini podatek, s katerim organ razpolaga«. Iz tega sledi, da organ ne razlikuje pomena med terminoma »informacija« in »podatek«. Prav tako v odločbi št. 3/2017/-IJZ z dne 4. 10. 2017 navaja, da ima podjetje za odvoz posebnih medicinskih odpadkov sklenjene pogodbe s specializiranima zasebnima ponudnikoma, torej je to navedel kot dejstvo oziroma kot preverjeni podatek, česar pa ni potrdil z nobenim dokazilom. Organ se torej poslužuje različnih obrazložitev v različnih odločbah, sklicujoč se na pojasnila poslovnega subjekta, nenazadnje se sklicuje tudi na nepreverjene informacije poslovnega subjekta, za katere celo trdi, da je to edini podatek, s katerim razpolaga. Ob tem se prosilcu postavlja vprašanje, ali je verjeti verodostojnosti organa kot nosilca javne službe, njegovemu javnopravnemu delovanju ter transparentnemu delovanju, če se pojavlja sum o njegovi dvojni igri v tej zadevi.
-    V četrtem odstavku izpodbijane odločbe organ med drugim pojasnjuje določbe Odloka in »opozarja«, da v Odločbi ne trdi, da poslovni subjekt drugih poslovnih odpadkov« nima, temveč le dobesedno navaja pojasnilo poslovnega subjekta, ki ga je ta dal po pritegnitvi v postopek. Po njegovem mnenju je sklicevanje organa na Odlok brezpredmetno, še posebej zaradi obrazložitve organa, ki jo je podal v odločbi št. 3/2017/-IJZ, kjer je vztrajal na odločitvi, da »podjetje drugih poslovnih odpadkov nima« (peti odstavek obrazložitve). V nadaljevanju te odločbe pa je organ v nasprotju z določili Odloka in obrazložitvijo izpodbijane odločbe navedel ugotovitev, da »podjetje drugih poslovnih odpadkov nima« ter nadaljeval z zagovorom poslovnega subjekta o dolgu, ki ga dejansko ni bilo, ter nakazilu in sprejemu donacije s strani organa, čeprav do le-te ni bila opravičena. Organ se je torej postavil v vlogo nepooblaščenega zagovornika poslovnega subjekta.
-    Organ v odločbi ne sledi določilom ZDIJZ, konkretno definiciji IJZ po 4. in 4.a členu ZDIJZ. Iz že omenjenih odločb organa jasno izhaja, da organ sledi pojasnilu poslovnega subjekta in potrjuje njegovo opcijo ureditve odvoza s strani specializiranih zasebnih ponudnikov, torej bi lahko v času odločanja pridobil zahtevane podatke od poslovnega subjekta neposredno ali od organa, ki vodi evidenco o izvajalcih te dejavnosti. Pri tem organ ni upošteval določil 7. člena Odloka kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, ki določa, kdo naj bi izdajal soglasja izvajalcu zbiranja komunalnih odpadkov za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranja ne komunalnih odpadkov. 
-    Organ torej ne sledi temeljnemu namenu ZDIJZ, t.j. zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja, krepitvi transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom. ….
-    Dejavnost organa se izvaja v javnem interesu, zato je organ zavezan k preglednemu poslovanju in transparentnemu delovanju. Če bi onemogočili dostop do podatkov o načinu izvajanja javne službe, bi s tem onemogočili nadzor javnosti nad tem, kako se določene javne dobrine zagotavljajo, in kako se v praksi realizira Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejel župan in je odgovoren za njegovo uresničevanje.
-    Na podlagi navedenega predlaga uporabo testa interesa javnosti, saj se zahtevane informacije nanašajo na razpolaganje z javnimi sredstvi, razkritje pa bi pripomoglo k odgovornemu in transparentnemu odločanju.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 14/2017-IJZ z dne 11. 12. 2017, poslal v odločanje IP. V zvezi z navedbo obveznosti plačila upravne takse v znesku 18,10 evrov za vložitev pritožbe še navaja, da nikakor ni imel namena zavesti prosilca in ga odvrniti od zakonite pritožbe ali mu ob tem neupravičeno naložiti stroške. Naknadno je prišel do ugotovitve, da plačilo upravne takse v primeru tovrstne pritožbe ni potrebno. Glede očitka, da je o zadevi odločil predstojnik organa, pojasnjuje, da je tako skladno s prvim odstavkom 28. člena ZUP in prvim odstavkom 21. člena ZDIJZ za odločanje v tem postopku pristojen predstojnik organa, kot je bilo prosilcu pojasnjeno v izpodbijani odločbi. Glede očitka prosilca, da je v izpodbijani odločbi navedeno, da s podatkom, kdo sta specializirana zasebna ponudnika za odvoz posebnih medicinskih odpadkov, s katerima ima sklenjeno pogodbo poslovni subjekt Dentalna medicina …, organ razpolaga, ponovno pojasnjuje kot v tretjem odstavku izpodbijane odločbe. Pritožbi je organ priložil dokument Dentalne medicine … z dne 25. 9. 2017.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu, torej glede točke 1 in 2 zahteve.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja tako izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. 

Upoštevaje navedeno, dokument, ki ga je organ posredoval IP, in obrazložitev izpodbijane odločbe, je IP ugotovil, da organ z dokumentom, iz katerega bi izhajala informacija, ki je zahtevana v točki 1 zahteve, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato se pritožba v delu, ki se nanaša na zahtevano informacijo o nazivih specializiranih zasebnih ponudnikih za odvoz posebnih medicinskih odpadkov, s katerima ima poslovni subjekt Dentalna medicina … sklenjene pogodbe, zavrne. IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, saj je organ ustrezno obrazložil razlog, zakaj z zahtevanim dokumentom oziroma podatkom ne razpolaga. Navedeno dodatno potrjuje posredovani dokument poslovnega subjekta z dne 25. 9. 2017, katerega vsebino organ povzema že v odločbi št. 3/2017-IJZ z dne 4. 10. 2017, s katero prosilec razpolaga in na podlagi katere je prosilec tudi zahteval predmetno informacijo. Iz dopisa poslovnega subjekta namreč zahtevana informacija ne izhaja.

Nadalje IP ugotavlja, da organ prav tako ne razpolaga z zahtevanim dokumentom iz točke 2 zahteve, kar pomeni, da tudi v te delu niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in se pritožba zavrne. Navedbo »Podjetje drugih poslovnih odpadkov nima« organ povzema iz dokumenta poslovnega subjekta Dentalna medicina … z dne 25. 9. 2017, kar je organ pojasnil v obrazložitvi odločbe, pojasnilo pa izhaja tudi iz odločbe organa št. 3/2017-IJZ z dne 4. 10. 2017. V slednji je organ povzel omenjeni dopis poslovnega subjekta in s tem seznanil prosilca z njegovo vsebino. Tudi v tem delu zahteve IP nima razloga, da ne bi sledil utemeljitvi organa. Organ je namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe podal ustrezno pojasnilo, zakaj ne razpolaga z informacijo v obliki študije, zapisnika ogleda ali podobno, na podlagi katere organ v odločbi št. 3/2017-IJZ z dne 4. 10. 2017 trdi, da podjetje drugih poslovnih odpadkov nima. Dejstvo, da poslovni subjekt določenih odpadkov nima, za organ ni relevantno, saj se je vsak povzročitelj odpadkov dolžan vključiti v sistem ločenega zbiranja odpadkov. Povedano drugače, omenjeni poslovni subjekt je zavezan k plačevanju komunalnih storitev tudi, če določenih odpadkov ne proizvaja, zato tega dejstva organ posebej ni preverjal. Takšna dolžnost povzročiteljev odpadkov na območju Občine Tržič je določena v določbah 8. člena Odloka, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe že organ.

Prosilec je v pritožbi predlagal tudi izvedbo testa interesa javnosti. IP v obravnavanem primeru nima pravne podlage, da bi tehtal javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj primarno niso podani niti pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Test interesa javnosti se namreč uporabi le v tistih primerih, ko so izpolnjeni pogoji za informacije javnega značaja, dostop do teh informacij pa ni dopusten, ker je podana ena od izjem po ZDIJZ. Ker v obravnavani zadevi zahtevane informacije ne obstajajo, IP ne more presojati, ali je njihovo razkritje v javnem interesu.

V zvezi z navedbami prosilca glede napačnega napotila organa v pravnem pouku izpodbijane odločbe o plačilu upravne takse IP navaja, da je organ pojasnil razloge za napačno napotilo (IP jih povzema v uvodu te odločbe), in ugotavlja, da prosilcu niso povzročili nobene škode. Temu IP še dodaja, da napačen ali neobstoječ pravni pouk po stališču sodne prakse ne more biti v škodo stranki (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1169/2010 z dne 30. 11. 2010 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2248/2009 z dne 26. 8. 2009), prav tako pa napačen pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot jih po zakonu stranka ima (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 347/2015).

Prosilec navaja, da je o zadevi odločil predstojnik organa, ki na spletni strani organa ni naveden kot uradna oseba organa, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja. V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZDIJZ vodi postopek z zahtevo in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba, ki jo določi organ po 9. členu tega zakona, in sicer v skladu z določbami ZUP, kot je v izpodbijani odločbi navedel že organ. Tudi ZUP določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen individualno voden organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače, lahko pa predstojnik pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (28. člen ZUP). IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru odločil predstojnik organa, ki je v skladu z relevantnimi določbami tudi pristojen za takšne odločitve.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da bi lahko organ v času odločanja pridobil zahtevane podatke od poslovnega subjekta neposredno ali od organa, ki vodi evidenco o izvajalcih te dejavnosti, pa IP navaja, da to ne drži. Organi so v skladu z ZDIJZ dolžni odločiti o zahtevanih informacijah, ki izhajajo iz dokumentov, s katerimi že razpolagajo v času vložitve zahteve. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. 

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da organ ne sledi temeljnemu namenu ZDIJZ, t.j. zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja, krepitvi transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi, pa IP navaja, da po njegovi oceni tega ni mogoče ugotoviti. Organ je namreč prosilcu določene podatke v zvezi s posameznimi njegovimi zahtevami posredoval, prav tako je tudi v obravnavanem primeru podal pojasnilo, ki ga je v zvezi z odpadki zahteval prosilec, čeprav tega ni bil dolžan. Kot že navedeno, v postopku po ZDIJZ organi niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo, kar pomeni, da tudi niso dolžni dajati pojasnil prosilcem, kot je to storil organ v točki 3 izreka izpodbijane odločbe.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka