prosilec - MOL, Mestno redarstvo

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dopis mestnega redarstva županu glede dela mestnega redarstva. Prosilec je navedel, da iz zahtevanega dokumenta izhajajo tudi njegovi osebni podatki, zato je do tega dokumenta v celoti upravičen. Organ je dostop delno zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba dostop zavrniti na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov. Prosilec je namreč zahteval dokument v zvezi z določeno fizično osebo, zato ni mogoče izločiti teh podatkov brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-302/2017/4
Datum: 17. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … z dne 22. 11. 2017 (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo št. 224-1182/2017-4 z dne 30. 10. 2017, Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana, Proletarska 1, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbo prosilca z dne 22. 11. 2017 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 224-1182/2017-4 z dne 30. 10. 2017, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 4. 10. 2017 na organ vložil vlogo, v kateri je zahteval »dokument sestavljen s strani mestnega redarstva v povezavi s pritožbami … v katerem se omenja moje ime … in imam upravičen interes za pridobitev tega dokumenta«. 

Organ je z izpodbijano odločbo prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi ZDIJZ. Ugotovil je, da se zahteva nanaša na dokument sestavljen po dopisu »Napačno parkiranje na Vegovi ulici in vse ostalo«, ki ga je v zahtevi omenjena posameznica naslovila na župana …. Zahtevan dokument je po vsebini odgovor mestnega redarstva županu v zvezi z očitki naslovljenimi v omenjenem dopisu. Organ je ugotovil, da je zahtevan dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa in da bi razkritje celotnega dokumenta motilo notranje delovanje oziroma dejavnosti organa (11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato je dostop delno zavrnil in omogočil delni dostop. 

Prosilec se je pritožil in v pritožbi zatrjeval, da je upravičen do celotnega dokumenta, saj vsebuje očitke zoper prosilca osebno in da gre za informacije, zaradi katerih je bil prosilec že oškodovan. Prosilec meni, da se v zahtevanem dopisu omenja njegovo ime in je zato do tega dokumenta upravičen. 

Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 224-1182/2017-8 dne 12. 12. 2017, odstopil v reševanje IP. 

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker je organ delno zavrnil dostop s prekritjem določenega dela dokumenta, se IP v nadaljevanju opredeljuje do zavrnilnega dela odločbe.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja in da zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (dokument sodi v delovno področje organa, dokument obstaja in organ z njim razpolaga). V konkretnem primeru je sporno, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je delno zavrnil dostop na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Iz zahteve izhaja, da prosilec zahteva dokument v zvezi z njim samim in v zvezi z določeno posameznico (osebo, ki je poslala sporočilo županu). IP ugotavlja, da v konkretnem primeru organ ni pravilno uporabil materialnega prava, saj se glede na prakso IP in Upravnega sodišča RS v zadevah, ko prosilci zahtevajo dokumente v zvezi z določeno fizično osebo (ne glede na to, ali zahtevajo dokument v zvezi s samim seboj), dostop zavrne na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (sodba IU 1588/2012-20, z dne 19. 2. 2014). V konkretni zadevi je torej IP opravil presojo dopustnosti posredovanja zahtevane informacije javnega značaja z vidika izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.      

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. točke prvega odstavka 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru prosilec zahteval dokument v zvezi s samim seboj in v zvezi s pošiljateljico vloge županu. Za navedeni osebi IP ni našel pravne podlage za razkritje njunih osebnih podatkov javnosti, zato je glede zahtevanega dokumenta podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem pojasnjuje, da je treba v postopku dostopa do informacij javnega značaja vsako zahtevo obravnavati z vidika načela erga omnes, kar izhaja iz načela prostega dostopa po 5. členu ZDIJZ. Slednje pomeni, da za postopek dostopa do informacij javnega značaja ni relevantno, da je prosilec zahteval (tudi) dokument v zvezi z njim samim. V tem postopku se njegova zahteva in pritožba obravnavata z vidika informacij javnega značaja, torej gre za vprašanje, ali so zahtevane informacije, kot informacije javnega značaj, prosto dostopne vsakomur, ne le prosilcu. Ob tem IP dodaja, da lahko prosilec ne glede na uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, isti dokument zahteva tudi na drugih pravnih podlagah, kadar za to izpolnjuje zakonske pogoje (npr. v okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 30. členu ZVOP-1). 

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke za točno določeni fizični osebi, njuni osebni podatki pa so varovani osebni podatki, je IP še ugotovil, da ne bi bilo mogoče brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov izvesti delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ. Posredovanje zahtevanega dela elektronskega sporočila v konkretnem primeru torej zaradi varstva osebnih podatkov ni dopustno. IP zaključuje, da je bila odločitev organa v zavrnilnem delu odločbe, da se zavrne dostop do zahtevanega dokumenta, pravilna, saj je glede zahtevane informacije podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ker pa je organ zavrnil dostop na napačni materialni podlagi (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge za zavrnitev, pritožbo pa zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:
Anže Novak, univ. dipl. prav.
Asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka