prosilka - Vrhovno sodišče RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal, ali je izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike glede podatkov, ki jih je od Vrhovnega sodišča RS zahtevala prosilka. Ugotovil je, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje s tem, ko je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da podatkov o seznamu zadev, ki so bile prejete na določen dan in dodeljene določenim sodnikom v reševanje, v skladu s Sodnim redom, ne more pridobiti iz informacijskega sistema, zato z njimi ne razpolaga. Posledično je IP pritožbi prosilke ugodil in organu naložil posredovanje zahtevanih podatkov s tem, da je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-301/2017/5
Datum: 3. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………(v nadaljevanju prosilka), z dne 7. 12. 2017, zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su 2113/2017 z dne 17. 11. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 7. 12. 2017 zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS št. Su 2113/2017 z dne 17. 11. 2017 se ugodi in se odločba odpravi ter se odloči:  Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje informacije:
-    izpis iz sistema PUND - vpogled v seznam zadev, prejetih 4. 6. 2015, na Delovno socialnem oddelku Vrhovnega sodišča RS, in sicer na način, da je pri podatku o stranki postopka – fizični osebi razvidna le prva črka priimka, 
-    izpise iz sistema PUND za posamezne zadeve na Delovno socialnem oddelku Vrhovnega sodišča RS, z opr. št…………….., in sicer le podatek o opravilni številki in podatke iz rubrike »zgodovina dodelitev osebja«. 

    
2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je pri organu dne 16. 10. 2017 vložila zahtevo za pridobitev podatkov, v kateri se je izrecno sklicevala na dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala:
-    Izpis – kopijo vpisnika dodeljevanja zadeve posameznemu sodniku na dan 4. 6. 2015 prispelih procesnih aktov po vrstnem redu vložitve začetnega procesnega akta z upoštevanjem abecednega reda začetih priimkov sodnikov dne 4. 6. 2015.
-    V kolikor je bilo na isti dan vloženih več začetnih procesnih aktov, je zahtevala izpis – kopijo vpisnika z razvrstitvijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank ali udeležencev, zoper katere je vložen procesni akt ter dodelitev sodnikom upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov (zadeve se najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oz. imen strank ali udeležencev, ki so procesni akt vložili in se dodelijo sodnikom upoštevaje abecedni res začetnic priimkov sodnikov).

V zvezi z vlogo prosilke ji je organ dne 20. 10. 2017 posredoval odgovor IX R 28/2017, na katerega je prosilka odgovorila z vlogo z dne 24. 10. 2017, v kateri med drugim ponovno poudarja, da ima pravico zahtevati vse podatke, ki se nanašajo na dodeljevanje sodnih zadev in konkretne sodne zadeve sodniku poročevalcu po dnevno prejetih sodnih aktih. Navaja, da je na podlagi pravice do pridobitve podatkov vodja vpisnika dolžna izpisati (računalniški izpis) vse zahtevane podatke vpisnika na dan 4. 6. 2015 prejete revizije na Vrhovno sodišče v konkretni zadevi. Ker njena ustavna pravica do pridobivanja zahtevanih podatkov vpisnika dne 4. 6. 2015 ni uresničena, prosilka navaja, da bo ponovno vložila zahtevo za pridobitev računalniških izpisov iz vpisnika dne 4. 6. 2015, vodenega z zapisi po vrsti prejetih splošnih aktov na Vrhovno sodišče dne 4. 6. 2015 in po takem vrstnem redu, dodeljenih posameznemu sodniku dne 4. 6. 2015, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov tega dne, kot to določa drugi odstavek 160. člena Sodnega reda (prejšnji zakon).

O zahtevi prosilke z dne 16. 10. 2017 je organ dne 17. 11. 2017 izdal odločbo št. Su 2113/2017 (dalje izpodbijana odločba). Zahtevo je zavrnil, z obrazložitvijo, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Navaja, da je iz vsebine prosilkinih dopisov mogoče razbrati zahtevo po posredovanju dokumenta, ki bi natančno prikazoval, katerim sodnikom in kako so bile dodeljene zadeve, ki so na Vrhovno sodišče, na Delovno – socialni oddelek, prispele dne 4. 6. 2015. Po opravljenih poizvedbah na vpisniku Delovno – socialnega oddelka je bilo ugotovljeno, da dokument, kot ga zahteva prosilka, ne obstaja v materializirani obliki, niti ga ni mogoče pridobiti iz informatiziranih vpisnikov sodišča. Spisi, ki pridejo na navedeni oddelek Vrhovnega sodišča, se sodnikom dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih Sodnega reda ter Letnega razporeda. Vpisničarka oddelka vse na določen dan prejete zadeve najprej razvrsti po abecednem redu strank, nato pa jih nadalje razdeli sodnikom oddelka v skladu z veljavnimi pravili. Tako so se npr. prejete zadeve v letu 2015, kot izhaja iz odredbe takratnega vodje Delovno – socialnega oddelka, vrhovnega sodnika…………., z dne 5. 1. 2015, vse do prihoda vrhovnega sodnika…………….., dodeljevale na podlagi 41. in 160. člena takrat veljavnega Sodnega reda (Ur.l. RS, št. 17/95, s spremembami in dopolnitvami, dalje Sodni red), po naslednjem vrstnem redu vrhovnih sodnikov:…………….., tako, da je bil sodnik………….., kot vodja oddelka, udeležen pri delitvi novih zadev le v vsakem tretjem krogu delitve. Ob tem je morala vpisničarka upoštevati tudi morebitne izločitve sodnikov in ponovno prejete zadeve, ki se praviloma ponovno dodelijo istemu sodniku poročevalcu (kar npr. izhaja iz 163. člena takrat veljavnega Sodnega reda), oziroma tudi vse druge relevantne okoliščine. Šele, ko so na novo prejete zadeve dodeljene sodnikom v reševanje (ta informacija se fizično zabeleži na posameznih spisih), se podatki o zadevi elektronsko evidentirajo v informatiziranem vpisniku PUND. Ročni vpisniki niso več v uporabi. Pri vsaki posamezni zadevi so v PUND vneseni podatki o opravilni številki zadeve, sodniku, ki zadevo obravnava, statusu (prioritetna), podatki o strankah, datumu prejema, trajanje zadeve in drugi podatki. Pri posamezni zadevi se vnesejo tudi podatki o morebitnih naknadnih predodelitvah osebja. Pogosto namreč tudi še po prvi delitvi zadev pride do naknadnih predodelitev (npr. iz razlogov izločitev, ki jih zahtevajo stranke ali predlagajo sodniki sami, oziroma zaradi situacij, kot je prihod novih sodnikov na sodni oddelek). Takšen podatek se v informatizirani vpisnik PUND vnese naknadno in se zabeleži v rubriki »Zgodovina dodelitev osebja«, uporabnik pa ga lahko vidi le ob vpogledu v posamezno zadevo, pri izpisu več zadev naenkrat pa se izpiše le podatek o sodniku poročevalcu, ki trenutno rešuje zadevo. Informatizirani vpisnik PUND tako nudi možnosti izpisa podatkov po različnih kriterijih, ne omogoča pa izpisa na določen dan prejetih zadev, iz katerega bi bil istočasno razviden tudi podatek, katerim sodnikom so bili spisi najprej dodeljeni v reševanje. Vpisnik PUND omogoča le izpis zadev, prejetih določenega dne, iz katerega izhaja, kateri sodniki so na zadevi dodeljeni kot sodniki poročevalci na dan izpisa (torej po vseh morebitnih predodelitvah). Po mnenju organa si prosilka morda napačno predstavlja (vsaj tako izhaja iz njene prošnje), da so zadeve ob prejemu na Vrhovno sodišče evidentirane v nek informatiziran sistem, ki vsako zadevo po vnaprej vnesenih algoritmih dodeli določenemu sodniku. Takšnega programa ni, zato tudi izpisa s podatki o stanju dodelitve posameznih zadev posameznim sodnikom na določen dan ni mogoče pripraviti. Vpisničarka namreč podatke o zadevah vnese v informatiziran vpisnik PUND že po ročno izvedeni prvi dodelitvi spisov sodnikom, ki jo opravi v skladu z vsemi veljavnimi pravili o dodelitvah. Kot že rečeno, organ sicer lahko iz informatiziranega vpisnika PUND pridobi izpis vseh zadev, prejetih dne 4. 6. 2015, pri čemer pa bo pri vseh zadevah viden le podatek o sodniku, ki zadevo trenutno rešuje, tak izpis pa ne predstavlja prosilkine zahteve. Posledično je organ zahtevo prosilke zavrnil, ker niso izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 7. 12. 2017 pri organu vložila pritožbo. Pritožuje se zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve materialnega prava in kršitve pravil postopka. Navaja, da je zaradi dvomov v neodvisno in nepristransko sojenje na revizijski stopnji v socialni zadevi št. ………………kot stranka postopka podvomila v zakonito sestavo senata s sodnikom poročevalcem. Zaradi udejanjanja pravice do postavitve zakonitega senata po 23. členu Ustave RS je zahtevala podatke iz vpisnika Vrhovnega sodišča o dodelitvi sodne zadeve zakonitemu sodniku – sodniku poročevalcu. Izpostavlja, da v izpodbijani odločbi niso opredeljeni vsi dogodki v postopkih prosilkine zahteve za pridobitev ustreznih podatkov iz vpisnika sodišča. V odločbi je sicer navedeno, da je prosilka zahtevala podatke 16. 10. 2017, vendar pa odločba ne navaja, da je prosilka že pred tem datumom že večkrat zahtevala podatke iz vpisnika (in sicer dne 9. 9. 2016 in 15. 2. 2017 ter 21. 3. 2017). Nadalje navaja, da je podatke ponovno zahtevala 16. 10. 2017, in sicer je zahtevala izpis podatkov dodelitve zadeve revizije za dne 4. 6. 2015 po drugem dostavku 160. člena Sodnega reda. Glede argumenta organa, da niso izpolnjeni kriteriji po 4. členu ZDIJZ, ker organ z zahtevano informacijo ne razpolaga v materializirani obliki, prosilka opozarja, da se slednje da razumeti na način, da sodišča nikoli ne bodo uresničevala pravic do informacij upravičencem, ki jim gredo po Ustavi RS in zakonu, ker tehnološki napredek z informatizacijo sistema preprečuje pravice do pridobivanja informacij. Potem je brezpredmetna pojasnitev organa, kako se sodnikom dodeljujejo zadeve po vnaprej določenih pravilih Sodnega reda ter Letnega razporeda in da vpisničarka oddelka vse na določen dan prejete zadeve najprej razvrsti po abecednem redu strank, nato pa jih nadalje razdeli sodnikom v skladu z veljavnimi pravili, če se podatki vodijo računalniško tako, da upravičencu informacije zaradi načina vodenja (ker niso v materializirani obliki) niso dostopne. Po drugi strani pa po mnenju prosilke iz odgovora ………………z dne 20. 10. 2017, da prejem revizije na Vrhovno sodišče dne 4. 6. 2015 ni relevanten podatek za dodeljevanje konkretne zadeve sodniku poročevalcu, izhaja, da je možno pridobiti podatke, toda, ker za sodišče to ni relevantno in je neumestno, se zahteva za informacije zavrne. Prosilki se zdi tudi nesprejemljivo, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da zaradi opustitve ročnega vodenja vpisnika upravičena stranka postopka ne more do informacij, ki jih zahteva in je do njih upravičena (sodišče pogojuje materializirano obliko). Še bolj je po mnenju prosilke zaskrbljujoče, da se z napredkom informatizacije omejuje možnost izpisa podatkov na določen dan prejetih zadev, iz katerih bi bil istočasno razviden tudi podatek, katerim sodnikom so bili spisi dodeljeni v reševanje. Torej, da informatiziran sistem PUNK ne omogoča evidentiranja ob prejemu splošnega akta oz. revizije na Vrhovno sodišče dne 4. 6. 2015. Iz izpodbijane odločbe je po mnenju prosilke razbrati, da sodišče vse dotlej, ko najprej opravi vse možne kombinacije, čakanja na ustrezne trenutke, dodeljevanja in predodeljevanja zadev, potem za nazaj, na dan 4. 6. 2015, vpiše k zadevi podatek, kdo bo v konkretni zadevi sodnik poročevalec (tako v tretjem odstavku na 3. strani odločbe). Prosilka meni, da je nesprejemljivo, da sodišče vzpostavi tak sistem informatiziranega vpisnika PUND, ki onemogoča izpise podatkov na določen dan prejetih zadev, iz katerih bi bil istočasno razviden tudi podatek, katerim sodnikom so bili spisi najprej dodeljeni v reševanje, saj s takim načinom dejansko izigrava Ustavo in zakon ter omejuje pravice upravičencu, tudi prosilki, ki ji gredo po Ustavi in zakonu, da se seznani, ali bo v njeni zadevi sodilo z zakonom postavljeno sodišče in da sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in Sodnim redom (23. člen Ustave RS). Prosilka še dodaja, da glede na trditev v izpodbijani odločbi, da informatiziran vpisnik PUND ne omogoča izpisa na določen dan prejetih zadev in dodelitve sodnikom, predlaga, da IP pridobi podatke po takem sistemu, kot jih je vodja vpisnika zapisovala prosilki na njeno zahtevo, dne 15. 2. 2017 in 22. 3. 2017 v ročno izvedeni prvi dodelitvi spisov sodnikom, ki jo opravi v skladu z vsemi veljavnimi pravili o dodelitvah, s postavljenim sodnikom poročevalcem dne 4. 6. 2015 in pridobi vse podatke o vseh prejšnjih splošnih aktih na dan 4. 6. 2015 tako, kot je prosilki podal datum prejetja revizije na Vrhovno sodišče vodja oddelka……………, v dopisu z dne 14. 9. 2016, kot določa drugi odstavek 160. člena Sodnega reda. Prosilka IP predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in pridobi podatke iz informatiziranega (ali drugega sistema), ki omogoča vse izpise in pridobitve vseh podatkov zaradi uresničevanja pravice do informacije iz vpisnika o zakonitem sodniku, po drugem odstavku 160. člena Sodnega reda.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-15/2017 z dne 22. 11. 2017 poslal v pristojno reševanje IP.

Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 19. 12. 2017 pri organu opravil ogled in camera. Organ je ponovno pojasnil, da z izpisom na način, da bi iz njega izhajali podatki z zgodovino predodelitev posameznih zadev, ne razpolaga. Ti podatki pa so razvidni iz izpisa posamezne zadeve. Na vprašanje IP, koliko zadev je organ prejel na dan 4. 6. 2015, je organ pojasnil, da so bile to 3 zadeve. Organ je IP izročil izpis iz sistema PUND  - vpogled v seznam zadev, prejetih 4. 6. 2015, na Delovno socialnem oddelku Vrhovnega sodišča ter izpis za posamezne zadeve, prejete na dan 4. 6. 2015, na Delovno socialnem oddelku Vrhovnega sodišča RS. Iz predmetnih izpisov posameznih zadev je razviden podatek, kateremu sodniku je bila zadeva, ob upoštevanju vseh pravil sodnega reda, letnega razporeda in drugih odredb, dodeljena v reševanje ob prvi delitvi. Na vprašanje IP, zakaj iz teh izpisov izhaja prvi datum dodelitve 11. 6. 2015 in ne 4. 6. 2015, ko so zadeve prispele k organu, je organ pojasnil, da je to datum, ko so bile zadeve vpisane v vpisnik, da pa gre nedvomno za zadeve, ki so prispele 4. 6. 2015. Organ namreč v informatizirani vpisnik zadev zadeve knjiži z zamikom, še vedno pa to ne vpliva na prvo delitev zadev, ki se opravi ročno.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

Ker prosilka v pritožbi navaja, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do zahtev, ki jih je vložila pred 16. 10. 2017 in ker navaja, da ima pravico do zahtevanih informacij tudi na podlagi dejstva, da je bila stranka v postopku pred organom, IP pojasnjuje, da navedene okoliščine za presojo v tem pritožbenem postopku niso relevantne. V postopku po ZDIJZ se namreč presoja vprašanje, ali je določena informacija prosto dostopna informacija javnega značaja, kar pomeni, da se presoja opravi z vidika erga omnes, torej z vidika vprašanja, ali je zahtevana informacija dostopna vsakomur. Ker za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), morebiten pravni interes in druge okoliščine, vezane na konkretnega prosilca, na to presojo ne morejo vplivati, zato za ta postopek niso pravno relevantne.

Ker organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da z dokumenti, ki jih želi prosilka, ne razpolaga, iz pritožbe prosilke pa izhaja, da temu nasprotuje, se je IP v tem pritožbenem postopku primarno ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo. Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

V obravnavani zadevi je sporno, ali organ razpolaga z informacijami, ki jih je zahtevala prosilka. Organ je z izpodbijano odločbo namreč dostop zavrnil, z obrazložitvijo, da izpis – kopija vpisnika dodeljevanja zadeve posameznemu sodniku na dan 4. 6. 2015 prispelih procesnih aktov po vrstnem redu vložitve začetnega procesnega akta, z upoštevanjem abecednega reda začetih priimkov sodnikov, dne 4. 6. 2015 na Delovno – socialnem oddelku Vrhovnega sodišča RS, ne obstaja. Organ namreč naj ne bi mogel pripraviti izpisa iz informatiziranega vpisnika PUND na način, da bi zadostil kriterijem iz zahteve prosilke, saj izpisa s podatki o stanju dodelitve posameznih zadev posameznim sodnikom na določen dan ni mogoče pripraviti. Prosilka v pritožbi temu oporeka in zatrjuje, da če navedbe organa dejansko držijo, potem je brezpredmetna njegova pojasnitev, kako se sodnikom dodeljujejo zadeve po vnaprej določenih pravilih Sodnega reda ter Letnega razporeda, če se podatki vodijo računalniško tako, da upravičencu informacije zaradi načina vodenja (ker niso v materializirani obliki) niso dostopne.

IP je na ogledu in camera ugotovil, da enoten izpis iz sistema PUND - vpogled v seznam zadev, prejetih 4. 6. 2015, na Delovno socialnem oddelku Vrhovnega sodišča, dejansko ne vsebuje zgodovinskih podatkov na način, da bi iz njega izhajali podatki z zgodovino predodelitev posameznih zadev po sodnikih. Je pa te informacije mogoče pridobiti s kombinacijo podatkov iz predmetnega izpisa in iz izpisa posamezne zadeve, prejete na dan 4. 6. 2015. Organ tako z informacijo, ki jo zahteva prosilka, nedvomno razpolaga. Iz kombinacije vsebine obeh izpisov je namreč mogoče ugotoviti, katere zadeve je organ prejel dne 4. 6. 2015 ter katerim sodnikom so bile te zadeve, ob upoštevanju pravil Sodnega reda, letnega razporeda dela in drugih odredb, dodeljene v reševanje na dan prejetja zadev. Stališču organa, da zahtevanih podatkov nima, tako ni mogoče slediti. Ker organ zahtevane podatke vodi v informatizirani zbirki, po mnenju IP tudi ne gre za ustvarjanje novega dokumenta, s tem, ko mora organ pripraviti več izpisov (in ne le enega), saj jih z enostavno operacijo lahko prikliče iz sistema in natisne. Nenazadnje je organ te podatke IP tudi posredoval na ogledu in camera. IP je v obravnavani zadevi tako zaključil, da je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep ter da podatki, ki jih je zahtevala prosilka, dejansko izhajajo iz naslednji dokumentov:
-    iz izpisa iz sistema PUND - vpogled v seznam zadev, prejetih 4. 6. 2015, na Delovno socialnem oddelku Vrhovnega sodišča,
-     iz izpisov iz sistema PUND za posamezne zadeve z opr. št……………….., in sicer iz podatka o opravilni številki in iz rubrike »zgodovina dodelitev osebja«. 

V nadaljevanju je IP presojal, ali gre pri zgoraj navedenih dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja. Ob tem IP pojasnjuje, da so bili izpisi iz sistema PUND za posamezne zadeve predmet njegove presoje le v delu, iz katerega izhaja podatek, ki zanima prosilko (torej le podatek o opravilni številki in podatki iz rubrike »zgodovina dodelitev osebja). V preostali del vsebine teh dokumentov se IP v tem pritožbenem postopku ni pristojen spuščati, ker je vezan na obseg zahteve prosilke. V preostalem delu lahko organ presojane dokumente v celoti prekrije (ker niso predmet zahteve stranke), mora pa v vsakem primeru po uradni dolžnosti paziti na morebitne zakonske izjeme (varstvo osebnih podatkov), če bo prosilki te dokumente posredoval tudi v drugih delih. 

IP je z vpogledom v predmetne izpise iz sistema PUND ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke. V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1, in sicer je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1.

Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti: 
-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in 
-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. 

IP je z vpogledom v podatke, ki so predmet presoje v tem postopku, ugotovil, da ti vsebujejo naslednje osebne podatke:
1.    izpis iz sistema PUND - vpogled v seznam zadev, prejetih 4. 6. 2015, na Delovno socialnem oddelku Vrhovnega sodišča – vsebuje podatke o imenu in priimku sodnika, imenu in priimku strokovnega sodelavca te imenu in priimku stranke postopka, 
2.    izpisi iz sistema PUND za posamezne zadeve z opr. št……………………….., v rubriki »zgodovina dodelitve osebja«, ki je predmet presoje IP, vsebuje podatke o imenu in priimku sodnika in imenu in priimku strokovnega sodelavca. 

Za podatke o imenih in priimkih sodnikov in strokovnih sodelavcev je IP ugotovil, da ne gre za varovane osebne podatke. Obdelava teh podatkov, in v konkretnem primeru njihovo posredovanje prosilki, je dovoljeno na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebitne zakonske izjeme (tudi v primeru osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kot varovane osebne podatke pa je IP štel osebne podatke strank – fizičnih oseb v predmetnih postopkih. Za te podatke IP namreč ni zasledil pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, ki bi omogočala njihovo posredovanje prosilki na podlagi ZDIJZ.

IP je presojal tudi, ali je v obravnavanem primeru, glede na izkazan obstoj varovanih osebnih podatkov, mogoče uporabiti institut delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ. Ta pravi, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje varovane informacije in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena uradna oseba izloči te informacije iz dokumenta in seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. IP je zaključil, da je v obravnavani zadevi delni dostop mogoč, in sicer na način, da organ v posredovanih dokumentih prekrije varovane osebne podatke strank – fizičnih oseb. Ker pa je prosilka zahtevala podatke o dodeljevanju prejetih zadev v skladu s pravili Sodnega reda (160. člen), je po oceni IP za zagotovitev transparentnosti v konkretnem primeru bistveno, da se ji zagotovi tudi dostop do prve črke priimka stranke – fizične osebe. Le na ta način se bo prosilka lahko dejansko celovito seznanila z informacijo, ki jo je zahtevala, pri čemer te fizične osebe, zgolj na podlagi prve črke priimka, z vidika javnosti in načela erga omnes, še vedno ne bodo določljive na način, da bi bilo poseženo v njihovo pravico do varstva osebnih podatkov. Izhajajoč iz navedenega je IP odločil, da mora organ prosilki posredovati dokumente na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP ob tem ponovno poudarja, da kot že pojasnjeno zgoraj, so bili v tem pritožbenem postopku predmet njegove presoje le deli dokumentov, iz katerih izhaja informacija, ki jo je zahtevala prosilka. V preostalem delu lahko organ izpise iz sistema PUND za posamezne zadeve z opr. št. ……………….prekrije (ker niso predmet zahteve stranke), mora pa organ pred posredovanjem dokumentov po uradni dolžnosti paziti tudi na morebitne zakonske izjeme (varstvo osebnih podatkov), če bo prosilki te dokumente posredoval tudi v drugih delih.

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilke, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ugodil in izpodbijano odločbo odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka