prosilec - Komunala Tržič

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ s posameznimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, v delu zahteve pa je podana izjema varovanja osebnih podatkov. Na podlagi navedenih ugotovitev je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-295/2017/5
Datum: 19. 12. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 20. 11. 2017, zoper odločbo KOMUNALE TRŽIČ d.o.o., Pristava, Mlaka 6, 4290 Tržič (v nadaljevanju: organ) št. 7/2017-IJZ z dne 9. 11. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 20. 11. 2017 zoper odločbo KOMUNALE TRŽIČ d.o.o. št. 7/2017-IJZ z dne 9. 11. 2017 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 11. 10. 2017 zahteval dostop do naslednjih dokumentov v obliki fotokopije ali izpisa v formatu A4 ali drugem formatu:
1.    a) dokument, s katerim je … kot oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor, določila povzročitelja odpadkov, 
b) podatek, kdaj je pred začetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu zbiranja - organu to tudi sporočila;
2.    a) izpis vseh računov (z vrednostmi po posameznih postavkah: oskrba s pitno vodo, komunalne odpadne vode, odpadki), ki jih je organ izstavil za stanovanje v pritličju stanovanjskega bloka …, katerega le-ta oddaja v najem podnajemnici (od pridobitve lastništva do danes),
b) izpis vseh plačil teh računov od omenjenega poslovnega subjekta.

Organ je z odločbo št. 7/2017-IJZ z dne 9. 11. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca pod točkami 1.a), 2.a) in 2.b), zahtevi pod točko 1.b) pa ugodil in podatek zapisal v izreku izpodbijane odločbe. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ povzema zahtevo prosilca in navaja akte, na podlagi katerih izvaja javno službo, navaja tudi, da je vpisan med zavezance za informacije javnega značaja na podlagi prve alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. V nadaljevanju obrazložitve pa se opredeljuje do izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno s katero se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Navaja določbe 1. in 3. točke 6. člena ter 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Na podlagi teh določb tako ugotavlja, da gre v primeru zahteve prosilca pod točkami 1.a), 2.a) in 2.b) za izjemo posredovanja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje dokumentov za točno določeno osebo bi namreč pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. V navedenem primeru namreč obdelave osebnih podatkov ne določa niti zakon niti ni podana osebna privolitev fizične osebe, na katero se podatki nanašajo. Preveril je tudi možnost delnega dostopa, vendar po njegovem mnenju delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni mogoč, saj glede na zadevo iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, na da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Navaja še, da je bilo v podobnih zadevah odločeno tudi z odločbami IP št. 090-157/2014/4 z dne 5. 9. 2014 in Sodbo Upravnega sodišča št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.

Prosilec je zoper predmetno odločbo organa vložil pritožbo z dne 20. 11. 2017, v kateri navaja, da je prišlo v postopku do bistvene kršitve pravil postopka po ZDIJZ upravnega postopka ter napačne uporabe določil ZDIJZ:
-    Organ je v nasprotju z določbami ZDIJZ navedel v pravnem pouku plačilo upravne takse za pritožbo, s čimer je po mnenju prosilca poskušal le-tega zavesti in odvrniti od zakonite pritožbe ali mu ob tem neupravičeno naložiti stroške postopka.
-    V postopku je o zadevi odločil predstojnik organa, čeprav so na spletni strani organa, pod zavihkom »Informacije javnega značaja«, objavljeni kontaktni podatki uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij, ki ni predstojnik organa.
-    Organ se je pri odločanju oprl na varstvo osebnih podatkov, vendar prosilec ne pričakuje dokumentov z osebnimi podatki lastnika, ampak dokument, ki potrjuje podatek, ki ga navaja organ. Navedbi organa, da je … sporočila novega povzročitelja odpadkov, ki je bil nato vključen v obračun storitev ravnanja z odpadki …, ni verjeti. Poslovni subjekt …, je bil namreč registriran … in to dejavnost na tem naslovu izvaja že nekaj let, kar potrjujejo domnevno prikrivanje podatkov organa in pojasnjuje domnevo o kršitvi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Tržič (v nadaljevanju: Odlok) s strani …, ki organu ni sporočila takoj ob oddaji poslovnega prostora, ampak šele v letu 2017. Organ torej ne sledi temeljnemu namenu ZDIJZ, t.j. zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja, krepitvi transparentnosti ter odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Organ je v lasti občine, v kateri ima … pristojnost odločanja in nadzora, kar je v nasprotju z zakonom, in kar po pisanju medijev preiskuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije.
-    Organ je v izpodbijani odločbi definiral osebni podatek in njegovo varstvo, v nadaljevanju preveril možnost uporabe instituta delnega dostopa. Organ bi moral jasno navesti dokument ali del dokumenta, ki je predmet presoje, in v katerem delu se prikrijejo ali izbrišejo osebni podatki ali informacije, ki so izjeme po ZDIJZ ali ZVOP-1. Šele takšna obrazložitev bi prosilcu omogočala določljivost in izvršljivost, ki jo zahteva ZDIJZ.
-    Postavlja se mu tudi vprašanja, zakaj je organ v primeru zahteve z dne 13. 6. 2017 ni sledil varstvu osebnih podatkov poslovnega subjekta …, ampak je tako kot v tem primeru najprej poskušal prikriti podatke z vidika t.i. tržne dejavnosti, na zahtevo IP pa nato posredoval informacije brez omejitve …. Sklicujoč se na obrazložitev odločbe IP št. … meni, da organ ni sledil napotilom IP, da se v postopku upoštevajo temeljna načela upravnega postopka in preskrbi vse kar je potrebno, da se ugotovi dejansko stanje, zavaruje pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To naj bi organ najlažje dosegel, saj se zahteva nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, hkrati pa lahko vključi v postopek vse subjekte, na pravice in pravne koristi katerih bi lahko vplivala odločitev v konkretnem primeru.
-    Sklicevanje na varstvo osebnih podatkov tako po mnenju prosilca ni upravičeno. Ne v Odloku in ne na spletni strani organa ni navedeno, da so ti podatki zaupni, prav tako ne zdrži navedba organa, da v navedenem primeru obdelave osebnih podatkov ne določa niti zakon niti ni podana osebna privolitev fizične osebe, na katero se nanašajo podatki. Nikakor ti dokumenti ali podatki niso zaupni, saj na podlagi le-teh organ poroča o izvajanju obveznosti, ki jih nalagajo določbe prej navedenega odloka. Ne zdrži tudi obrazložitev, da se ti podatki v organu ne obdelujejo, saj gre za izvajanje javne službe in storitev, kar pa brez obdelave osebnih podatkov ni mogoče. Organ razpolaga s katastrom komunalne infrastrukture, kar pomeni, da ima v vsakem trenutku dostop do podatkov izvajanja javne službe na območju občine Tržič.
-    Po njegovem mnenju organ na svoji spletni strani nima pravilno objavljenega kataloga informacij javnega značaja, saj uporabnika napotuje na pregled tiskanega kataloga, ki si ga je mogoče ogledati samo na sedežu organa.
-    Dejavnost organa se izvaja v javnem interesu, zato je organ zavezan k preglednemu poslovanju in transparentnemu delovanju. Če bi onemogočili dostop do podatkov o načinu izvajanja javne službe, bi s tem onemogočili nadzor javnosti nad tem, kako se določene javne dobrine zagotavljajo, in kako se v praksi realizira Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejel župan in je odgovoren za njegovo uresničevanje.
-    Na podlagi navedenega predlaga uporabo testa interesa javnosti, saj se zahtevane informacije nanašajo na razpolaganje z javnimi sredstvi, razkritje pa bi pripomoglo k odgovornemu in transparentnemu odločanju.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 13/2017-IJZ z dne 4. 12. 2017, poslal v odločanje IP. V zvezi z navedbo obveznosti plačila upravne takse v znesku 18,10 evrov za vložitev pritožbe še navaja, da nikakor ni imel namena zavesti prosilca in ga odvrniti od zakonite pritožbe ali mu ob tem neupravičeno naložiti stroške. Naknadno je prišel do ugotovitve, da plačilo upravne takse v primeru tovrstne pritožbe ni potrebno. Glede očitka, da je o zadevi odločil predstojnik organa, pojasnjuje, da je tako skladno s prvim odstavkom 28. člena ZUP in prvim odstavkom 21. člena ZDIJZ za odločanje v tem postopku pristojen predstojnik organa, kot je bilo prosilcu pojasnjeno v izpodbijani odločbi. Glede pritožbenih navedb še pojasnjuje, da nikjer ne navaja, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Navaja še, da prav tako vodi tudi vse potrebne evidence ter deluje transparentno in pregledno, kljub temu pa v konkretnem primeru meni, da gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in da bi razkritje podatkov za določeno fizično osebo pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Meni tudi, da delni dostop ni mogoč, saj glede na zadevo iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vseh podatkov fizične osebe, na katero se nanašajo, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Tudi z izbrisom osebnih podatkov fizične osebe iz zahtevanih dokumentov bi se namreč lahko razkrila njena identiteta, kar pa je v nasprotju z določbami ZVOP-1, na podlagi katerega je organ dolžan osebne podatke, ki jih zbira, varovati. Pritožbi je organ priložil izpise računov od 1. 1. 2007 dalje ter kopije kartic o plačilih računov, prijave uporabnika komunalnih storitev z dne 6. 7. 2010 in izpolnjenega obrazca s strani organa.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. Odločbo izpodbija tudi v ugodenem delu, in sicer iz razloga, ker mu organ ni posredoval dokumenta, ampak samo podatke v izreku izpodbijane odločbe.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja tako izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. 

Upoštevaje navedeno, dokumente, ki jih je organ posredoval IP in pojasnila organa, je IP ugotovil, da organ z dokumenti oziroma podatki, ki so zahtevani v točki 1 zahteve prosilca, dejansko ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, saj je organ ustrezno pojasnil razlog, zakaj z zahtevanim dokumentom pod točko 1.a) zahteve prosilca ne razpolaga v materializirani obliki, v zvezi s tem pa mu je tudi posredoval dokumente, s katerimi razpolaga. IP je na podlagi teh dokumentov ugotovil, da organ v materializirani obliki sicer razpolaga s prijavo najemnika kot uporabnika komunalnih storitev z dne 6. 7. 2010, da pa ne gre za dokument, ki ga je prosilec zahteval pod točko 1.a) zahteve, ker prijave ni podala posameznica, ki jo navaja prosilec, ampak neposredno najemnik sam. Posledično IP torej ugotavlja, da ne gre za zahtevani dokument, s katerim naj bi imenovana posameznica določila povzročitelja odpadkov, kot je v zahtevi navedel prosilec. Nadalje je IP ugotovil tudi, da organ ne razpolaga v materializirani obliki niti z zahtevanim dokumentom pod točko 1.b) zahteve. Prosilec je namreč podatek pod točko 1.b zahteve vezal na začetek najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora, zato posredovani dokument oziroma naročilo zabojnikov 21. 4. 2017 dejansko ne predstavlja zahtevanega dokumenta. Dokument je organ pripravil na podlagi ustnega dogovora z imenovano posameznico in se nanaša na naročilo zabojnikov tudi za poslovni subjekt, ki je najemnik, vendar ne gre za naročilo storitev za novega najemnika (poslovni subjekt) predmetnih prostorov, kar pomeni, da ne obsega podatek o tem, kdaj je imenovana posameznica organu sporočila povzročitelja odpadkov pred začetkom najema s strani poslovnega subjekta. IP ponovno poudarja, da je pri teh ugotovitvah izhajal iz opredelitve zahteve pod točko 1, ki je vezana na določena ravnanja konkretne fizične osebe. Glede pritožbenih navedb prosilca, da … obstaja že od leta 2010 in izvaja dejavnost na tem naslovu že nekaj let, tako IP navaja, da lahko uporabo komunalnih storitev prijavi tudi uporabnik teh storitev sam. Povedano drugače, tudi v primerih, ko organ s posameznim dokumentom v obliki in z vsebino, kot ga zahteva prosilec (v obravnavanem primeru zahteva prosilec dokumente, ki jih veže na določene aktivnosti konkretne fizične osebe), ne razpolaga, to avtomatično ne pomeni, da organ ne razpolaga z določenimi podatki o prijavi in uporabniku komunalnih storitev za navedeni objekt.

Nadalje IP ugotavlja, da ni sporno, da posredovani dokumenti, ki se nanašajo na točko 2 zahteve, izvirajo iz delovnega področja organa in da organ razpolaga z njimi v materializirani obliki, sporno pa je, ali so dostopni prosilcu po ZDIJZ. Glede na to, da je organ zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme. V skladu z navedeno določbo organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1, in sicer je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 10. člen ZVOP-1.

Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti: 
-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in 
-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 10. člena ZVOP-1. 

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP sledil utemeljitvi organa v izpodbijani odločbi, da zahtevani dokumenti predstavljajo varovane osebne podatke. Ta namreč izhaja iz pravilne ugotovitve, da bi razkritje zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, in da obdelave osebnih podatkov v tem primeru (posredovanje javnosti – torej tudi prosilcu) ne določa niti zakon niti ni podana osebna privolitev fizične osebe, na katero se podatki nanašajo. Prosilec je v zahtevi podatke od organa namreč zahteval na način, da jih je opredelil po točno določeni posameznici– lastnici nepremičnine, ki je fizična oseba.  Ker torej ni podane ustrezne zakonske podlage za njihovo razkritje, je pravilna odločitev organa, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov v točki 2 zahteve zavrniti zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je IP sledil odločitvi organa, da delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni mogoč, saj glede na postavljeno zahtevo, iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti osebnih podatkov, na da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Zahteva se namreč nanaša na točno določeno posameznico – fizično osebo in oddajanje njene nepremičnine v najem, zato pri presoji zahtevanih dokumentov v tem primeru ni relevantno, kdo najema to nepremičnino, fizična oseba ali poslovni subjekt, saj tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih anonimizacija v obravnavanem primeru ni možna. Kot pravilno navaja organ, je takšno stališče zavzelo Upravno sodišče v sodbi št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, pa tudi v sodbi št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014. 

V nadaljevanju se je IP opredelil tudi do testa interesa javnosti, izvedbo katerega je predlagal prosilec v pritožbi. Prosilec se glede utemeljenosti izvedbe testa interesa javnosti sklicuje na svoje pritožbene navedbe. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti v obravnavanem primeru niso podani). V predmetni zadevi je ključno vprašanje, ali bi razkritje zahtevanih dokumentov dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, v zvezi z obravnavano zadevo, na katero se nanašajo presojani dokumenti.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Ob tem IP poudarja, da ta test ni namenjen odkrivanju nečesa, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

IP je ugotovil, da v obravnavani zadevi javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov ni podan. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, namreč ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta. Torej, zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže varovane osebne podatke. Prosilec namreč po mnenju IP v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen za zahtevane dokumente. IP ne more slediti stališču prosilca, da je za nadzor javnosti nad delom organa, ki je v 100% lasti občine, …, zadosten razlog za razkritje zahtevanih dokumentov. Tudi splošne navedbe, da organ izvaja dejavnost v javnem interesu in je iz tega razloga zavezan k preglednemu poslovanju in transparentnemu delovanju, po mnenju IP niso zadosten razlog, da bi bilo treba poseči v varovane osebne podatke. Ker je občina ustanoviteljica organa, ima župan sicer določene pristojnosti, ampak je zagotovljen tudi nadzor s strani nadzornega odbora ustanoviteljice, ki med drugim opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, pa tudi zakonitostjo in pravilnostjo poslovanja javnih podjetij, torej tudi organa (40. člen Statuta Občine Tržič). V obravnavanem primeru prav tako ne gre za konkreten primer, ki bi sprožil širšo javno ali parlamentarno razpravo, s čimer bi bilo mogoče dodatno utemeljiti poseg v varovane osebne podatke. IP se ob tem sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1992/2010-28, z dne 28. 9. 2011. Po mnenju sodišča je javni interes glede razkritja podan predvsem, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno, določilo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je mogoče uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. Upoštevaje to sodbo je tako mogoče ugotoviti, da v obravnavanem primeru niso ogrožene naštete vrednote ali druge, ki se lahko po teži enačijo z naštetimi.
Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo varovane osebne podatke, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki varovani. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti. 
V zvezi z navedbami prosilca glede napačnega napotila organa v pravnem pouku izpodbijane odločbe o plačilu upravne takse, IP navaja, da je organ pojasnil razloge za napačno napotilo (IP jih povzema v uvodu te odločbe), in ugotavlja, da prosilcu niso povzročili nobene škode. Temu IP še dodaja, da napačen ali neobstoječ pravni pouk po stališču sodne prakse ne more biti v škodo stranki (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1169/2010 z dne 30. 11. 2010 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2248/2009 z dne 26. 8. 2009), prav tako pa napačen pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot jih po zakonu stranka ima (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 347/2015).

Prosilec navaja, da je odločil o zadevi predstojnik organa, ki na spletni strani organa ni naveden kot uradna oseba organa, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja. V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZDIJZ vodi postopek z zahtevo in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba, ki jo določi organ po 9. členu tega zakona, in sicer v skladu z določbami ZUP, kot je v izpodbijani odločbi navedel že organ. Tudi ZUP določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen individualno voden organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače, lahko pa predstojnik pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (28. člen ZUP). IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru odločil predstojnik organa, ki je v skladu z relevantnimi določbami tudi pristojen za takšne odločitve.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da organ ni sledil napotilom IP po odločbi IP št. …, IP navaja, da v obravnavanem primeru ne gre za identičen primer, saj se zahteva ne nanaša na iste dokumente, kot so bili predmet odločanja IP v prej navedeni zadevi. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, zakaj organ ni v navedenem primeru sledil varstvu osebnih podatkov, kot v obravnavanem primeru. Pri poslovnih subjektih namreč ni mogoče govoriti o osebnih podatkih, kar velja tudi v primerih, ko fizične osebe opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost. V zadevi IP št. … so bili namreč presojani dokumenti, ki so se nanašali na poslovni subjekt, v obravnavanem primeru pa se nanašajo tudi na določeno fizično osebo. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je organ poskušal podatke v zadevi št. … prekriti z vidika t.i. tržne dejavnosti, pa IP še navaja, da je organ tudi glede tega sledil obrazložitvi in napotilom IP po odločbi št. …, kar dejansko potrjuje že sam prosilec, ko navaja «pa je nato posredoval informacije javnega značaja, brez omejitve oz. varstva osebnih podatkov…«.

Prav tako ne zdržijo pritožbene navedbe prosilca, da ne v Odloku in na spletni strani organa ni navedeno, da so zahtevani podatki zaupni. V obravnavanem primeru gre za zahtevo po ZDIJZ, zato sta organ in IP dolžna postopati primarno po določbah tega zakona, ki določa prost dostop do informacij javnega značaja, razen v primerih, ko so podane izjeme po 5.a in prvemu odstavku 6. člena ZDIJZ. Ker je v obravnavanem primeru podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ ravnal pravilno, ko je pri odločanju upošteval določbe ZVOP-1, kar je IP utemeljil že predhodno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča erga omnes, kar pomeni, da je informacija javnega značaja prosto dostopna vsakomur (torej pravnim in fizičnim osebam), zato je še toliko bolj pomembna ustrezna presoja posameznih dokumentov. Rezultat presoje oziroma odločitev v postopku po ZDIJZ mora biti enaka za vse. Povedano drugače, namen ZDIJZ je sicer zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, vendar to ne pomeni, da so avtomatično javno dostopni vsi dokumenti organa. Če bi bil namreč namen ZDIJZ, da so vse informacije javnega značaja javno dostopne, ne bi določal tudi izjem, na podlagi katerih posamezne informacije javnega značaja niso prosto dostopne.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da ne zdrži obrazložitev organa, da se zahtevani podatki v organu ne obdelujejo, kar prosilec med drugim utemeljuje tudi s tem, da organ izvaja javno službo in storitve, kar brez obdelave osebnih podatkov ni mogoče, pa IP navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe to ne izhaja. Organ namreč ne zanika, da z zahtevanimi podatki razpolaga, ampak je, kot že navedeno, ugotovil, da zahtevani podatki niso prosto dostopni.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je sicer ugotovil, da je organ glede točke 1 zahteve navedel napačne razloge za zavrnitev (izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna pa bi bila obrazložitev, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja), vendar je izrek zakonit, zato je pritožbo v tem delu zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. Pritožbo, ki se nanaša na dokumente iz točke 2 zahteve prosilca, pa je IP zavrnil na podlagi prvega 248. člena ZUP, ker je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka