Carl Eugenija, Regionalni RTV center Koper - Univerza v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilka je od Univerze v Ljubljani zahteval različne dokumente Komisije za etična vprašanja, Habilitacijske komisije in Senata v postopku domnevno nepoštenega ravnanja na področju preiskav in pisanja znanstvenih člankov v zvezi s konkretno fizično osebo. Organ je njeno zahtevo v celoti zavrnil zaradi obstoja izjem od prostega dostopa po 3., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede zapisnikov in sklepov Komisij in Senata podana izjema varstva osebnih podatkov, zahtevanih dokumentov pa ni mogoče anonimizirati na način, da posameznica ne bi bila določljiva, saj je prosilka postavila zahtevo za točno določeno osebo, zato tudi delni dostop ni možen.  Glede končnih sklepov in končnega poročila komisije, pa je IP ugotovil, da gre za dokumente, ki so še v postopku izdelave, njihovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.  Pri opravi testa javnega interesa je IP ugotovil, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema, zato je pritožbo v celoti zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-294/2017/3
Datum: 9. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 11. 2017, zoper odločbo, Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 074-1/2017-26, z dne 26. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je 4. 10. 2017 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s postopkom domnevno nepoštenega ravnanja na področju preiskav in pisanja znanstvenih člankov (v nadaljevanju preiskava) »v zadevi …«, in sicer je zahtevala dostop do:
-    fotokopije poročila Komisije za etična vprašanja pri organu (v nadaljevanju KEV),
-    ugotovitev poročila KEV,
-    informacije, katere predlagane dokaze in dokaze s strani delavke je KEV obravnavala ter koga vse je zaslišala,
-    informacij, po kakšni metodologiji je KEV prišla do končnih sklepov, 
-    dokumentov, iz katerih bodo razvidni predlog odločitve Senata UL ter obrazložitve in sprejeti sklepi.
Ob tem se je prosilka sklicevala na tretji dostavek 6. člena ZDIJZ in navedla, da se v konkretnem primeru zahtevane informacije brez dvoma nanašajo na opravljanje javne funkcije in delovno razmerje javnega uslužbenca, zato gre za javne informacije.

Organ je z odločbo št. 074-1/2017-26 z dne 26. 10. 2017 zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Podal je navedbe glede svojih ugotovitev, katere seje organa UL oziroma delovnih teles – komisij Senata UL se nanašajo na preiskavo. Glede zahtevanega dostopa do informacij v tretji in četrti alineji prvega odstavka te odločbe je pojasnil, da v delu, kjer je prosilka prosila za pojasnilo, katere predlagane dokaze in dokaze s strani delavke je KEV obravnavala ter koga vse je zaslišala, in po kakšni metodologiji je KEV prišla do končnih sklepov, ne gre za informacije javnega značaja, ker ZDIJZ ne zagotavlja pravice do pridobivanja odgovorov na vprašanja. Ostali zahtevani dokumenti sicer ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, vendar je dostop zavrnil zaradi izjem notranjega delovanja organa oziroma varstva postopka (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter, glede aktov, v katerih so navedene ugotovitve KEV ter dokončnih sklepov z ugotovitvami organa, zaradi izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi oziroma ker dokument ne obstaja). V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne osebne podatke, ki se nanašajo predvsem na osebo, zoper katero teče preiskava ter tudi na tretje osebe, ki so v preiskavi sodelovale. Pojasnil je, da anonimizacija ni mogoča v tej meri, da bi oseba, v zvezi s katero teče preiskava, postala neprepoznavna oziroma nedoločljiva, delni dostop pa bi izgubil svoj namen. Poleg tega je še navajal, da že potrditev obstoja dokumenta predstavlja varovano informacijo (osebni podatek).

Prosilka je zoper izdano odločbo vložila pritožbo, s katero je nasprotovala le razlogom organa glede vseh treh utemeljevanih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in med drugim navajala, da bi organ podatke v dokumentih lahko prekril ali izbrisal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). IP prosi, naj preuči, ali je mogoč delni dostop in presodi, kateri podatki niso varovani v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Glede izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosi IP za presojo, ali bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo napačno razumevanje vsebine. Navaja še, da so bili v zvezi s preiskavo postopki zaključeni, saj je Senat UL že sprejel, da ni razlogov za odvzem naziva redne profesorice. Zaključi še, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu, saj so nastali v zvezi z delovanjem javne univerze in njenih organov pri preučevanju domnevno neustreznega delovanja in neetičnosti. 

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ, skupaj s prilogami, z dopisom št. 074-1/2017-32 z dne 27. 11. 2017, odstopil v reševanje IP in vztrajal pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi. 

Pritožba ni utemeljena. 

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

Ker je prosilka vložila pritožbo v zvezi z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih dokumentov iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka obrazložitve te odločbe, IP razlogov zavrnitve do dostopa do dokumentov iz tretje in četrte alineje prvega odstavka obrazložitve te odločbe, ni presojal. 

Iz dokumentacije, ki jo je IP posredoval organ, izhaja, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka obrazložitve te odločbe obstajajo naslednji zahtevani dokumenti, ki izvirajo iz delovnega področja organa in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki:
-    zapisniki petih sej Senata organa,
-    zapisniki štirih sej Habilitacijske komisije ,
-    zapisniki trinajstih sej KEV.
V predmetni zadevi je sporno, ali so zahtevani dokumenti, ki se nanašajo na prvo, drugo in peto alinejo prvega dostavka obrazložitve te odločbe, prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjem po 3., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

1.    Glede izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ:
V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1, in sicer je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). 

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). 

Razkritje osebnih podatkov prosilcu v postopku po ZDIJZ tako predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, pa mora, glede na zgoraj citirani 8. člen ZVOP-1, obstajati ustrezna pravna podlaga. ZVOP-1 kot temeljno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ v skladu z 22. točko 6. člena ZVOP-1) določa, da je obdelava dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev (9. člen ZVOP-1).
Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti: 
- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in 
- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. 
V zvezi z vprašanjem, ali gre pri zahtevanih dokumentih (ki se nanašajo na prvo, drugo in peto alinejo prvega odstavka obrazložitve te odločbe) v konkretnem primeru za varovane osebne podatke, je IP sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe in na podlagi pregleda zahtevanih dokumentov dodaja naslednje. Organ izhaja iz pravilne ugotovitve, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke osebe, na katero se je preiskava nanašala, ter osebne podatke članov KEV, habilitacijske komisije in članov Senata organa ter tudi tretjih oseb, ki so v postopku preiskave sodelovale. Iz dokumentov, ki so predmet presoje v tem pritožbenem postopku, izhajajo namreč tako okoliščine glede poteka preiskave, kot tudi stališča članov KEV in drugih udeležencev v postopku preiskave glede strokovnega dela osebe, zoper katero teče preiskava, njenega psihofizičnega zdravstvenega stanja, primernosti in drugih okoliščin. IP ob tem poudarja, da v dokumentih niso osebni podatki zgolj podatki o imenih in priimkih teh oseb, temveč tudi njihove izjave, za katere mora obstajati zakonska podlaga za javno razkritje oz. posredovanje prosilcu po ZDIJZ (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Pravilna je ugotovitev organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov za točno določeno osebo pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1 in da obdelave osebnih podatkov v tem primeru (posredovanje javnosti – torej tudi prosilki) ne določa niti zakon niti ni podana osebna privolitev fizične osebe, na katero se podatki nanašajo. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi organ v zahtevanih dokumentih osebne podatke lahko preprosto prekril ali izbrisal 
Ob tem IP še dodaja, da iz zapisnikov in sklepov KEV izhajajo tudi izjave in navedbe oseb, udeleženih v postopku preiskave, ki so univerzitetni profesorji in javni uslužbenci. Posredovanje osebnih podatkov javnih uslužbencev je na podlagi 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ sicer dopustno, kadar gre za informacije, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Vendar je treba poudariti, da javni uslužbenci v skladu s sodno prakso upravičeno pričakujejo poseg v zasebnost le glede podatkov o svojem imenu in priimku ter tistih informacij, ki predstavljajo pogoje za zasedbo delovnega mesta. Stališča, izražena v zahtevanih dokumentih, pa so po presoji IP strogo osebna in predstavljajo subjektivno dojemanje preiskave in zato presegajo okvir informacij, ki predstavljajo podatke v zvezi z delovnim razmerjem v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato navedena podlaga ne predstavlja ustrezne podlage v skladu z 8. in 9. členom ZVOP-1, za razkritje osebnih podatkov javnih uslužbencev javnosti. Zato IP ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da je v konkretni zadevi pravna podlaga za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Glede na zgoraj navedeno je treba torej ugotoviti, da je bila pravilna odločitev organa, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. Prav tako je IP v celoti sledil organu, da delni dostop do zahtevanih dokumentov v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč, ker je prosilka zahtevek vezala na konkretno posameznico, ki je določljiva. Tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih torej anonimizacija dokumentov v konkretnem primeru ni možna. Kot je navedel tudi organ v izpodbijani odločbi, je takšno stališče skladno s stališčem Upravnega sodišča RS (npr. sodbe IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014). Pritožbenim navedbam prosilke, da bi ji organ moral zagotoviti delni dostop do dokumentov na način, da bi prekril varovane osebne podatke, tako ni mogoče slediti, ker to v konkretnem primeru ni mogoče.

Ker je IP pritožbo v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov v zvezi s prvo, drugo in peto alinejo prvega odstavka obrazložitve te odločbe, zavrnil zaradi obstoja varovanih osebnih podatkov, se ni spuščal v presojo izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki bi v obravnavanem primeru prav tako eventualno prišla v poštev.

2.    Glede izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ: 
V skladu z 9. točko prvega dostavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Organ je, sklicujoč se na navedeno izjemo, zavrnil dostop do zahtevanih aktov, v katerih so navedene ugotovitve KEV ter dokončni sklepi z ugotovitvami organa, saj postopki v zvezi s preiskavo pred organom, še niso bili zaključeni in ker gre za podatke iz dokumentov, ki so še v postopku izdelave, njihovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. 
Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), pri čemer je dokazno breme glede obstoja zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta, na organu. Če torej eden od kriterijev ni izpolnjen, izjeme ni mogoče uveljaviti. 

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v prvem odstavku 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje (prvi odstavek). Organ se je glede teh podrobnejših kriterijev sicer skliceval na 7. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11, v nadaljevanju Stara Uredba), kar je napačno, saj se je Stara Uredba prenehala uporabljati 7. maja 2016. Ker pa je 7. člen Stare Uredbe vsebinsko smiselno enak 4. členu Uredbe, po presoji IP to ni vplivalo na pravilnost izpodbijane odločbe.

IP ugotavlja, da je odločitev organa o obstoju izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pravilna, saj so izpolnjeni vsi trije zgoraj navedeni pogoji. V konkretnem primeru je prosilka v zvezi s preiskavo domnevno nepoštenega ravnanja na področju preiskav in pisanja znanstvenih člankov zoper konkretno fizično osebo zahtevala predloge končnih sklepov KEV in končno poročilo KEV. Ker v času vložitve prosilkine zahteve navedena preiskava še ni bila zaključena, je zahtevane predloge končnih sklepov in končno poročilo KEV mogoče opredeliti kot dokument v postopku nastajanja, ki je še predmet posvetovanja in vsebinsko še ni zaključen. IP je sledil razlogom organa tudi glede obstoja tretjega pogoja, in sicer je organ podal tehtne razloge za to, da bi morebitno razkritje zahtevanih dokumentov pred koncem preiskave lahko povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Ker je šlo v obravnavani zadevi za v javnosti odmevno preiskavo zoper točno določeno osebo, glede njene akademske kredibilnosti, bi kakršno koli razkritje končnih sklepov in poročila, ki vključuje zaključke KEV, predno bi bila preiskava zaključena, povzročilo napačno razumevanje vsebine in samega postopka preiskave, hkrati pa prejudiciralo njene zaključne ugotovitve. Ker iz spisa ne izhaja, da bi bil postopek preiskave v času odločanja organa že zaključen, prosilka pa v pritožbi za svoje navedbe ne predloži nobenih dokazov, so njene pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. 

3.    Glede testa prevladujočega interesa javnosti za razkritje
V nadaljevanju se je IP opredelil tudi do testa interesa javnosti, na katerega se je sklicevala prosilka v pritožbi.
Na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč možen dostop do zahtevanih informacij, če se izkaže, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, razen v zakonsko določenih primerih. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti, nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''.

V predmetni zadevi je ključno vprašanje, ali bi razkritje spornih dokumentov dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, v zvezi s konkretno zadevo, na katero se nanašajo presojani dokumenti. Glavni argument prosilke za razkritje zahtevanih informacij je, da gre za informacije v zvezi z delovanjem javne univerze in njenih organov, ki odločajo o primerih domnevno neustreznega delovanja in neetičnosti. IP poudarja, da tovrstni argument v predmetni zadevi ne more predstavljati razloga za razkritje, saj gre za povsem splošen argument, ki bi izničil tako obstoj instituta varovanih osebnih podatkov kot institut napačnega razumevanja dokumenta v postopku izdelave. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, namreč ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Ker prosilka v obravnavni zadevi ni konkretno navedla razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane dokumente, splošno sklicevanje na delovanje javne ustanove in njenih organov, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi presegel sicer varovane osebne podatke in varovan dokument, v postopku izdelave. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje zahtevanih dokumentov na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ. 

Na podlagi vseh navedenih razlogov je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil. 
V tem postopku posebni stroški niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Univerze v Ljubljani, št. 074-1/2017-26 z dne26. 10. 2017. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in odločbo Univerze v Ljubljani z dne 26. 10. 2017, v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Maja Wondra, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka