Apolonij d.o.o. - Družba za upravljanje terjatev bank, d.d.

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je organ zaradi izjeme poslovne skrivnosti zavrnil dostop do dokumentov v zvezi s prodajo oz. nakupom Poslovno - stanovanjskega kompleksa v Mengšu. V pritožbenem postopku se je IP sicer strinjal z organom in stranskim udeležencem, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, vendar pa je ob tem IP tudi ugotovil, da so  predmet presoje tudi informacije, ki so po zakonu javne. Prodajna pogodba, ki je bila med drugim predmet zahteve, se namreč nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katero je zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C določil, da med absolutno javne informacije sodijo osnovni podatki tovrstnih pravnih poslov,  z namenom krepitve preglednosti, odgovornost upravljanja s sredstvi ter nadzor nad izdatki zavezancev. IP je nadalje tudi odločil, da organ ni izkazal nastanka hujše škode,  ki v skladu s četrtim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, omogoča zavrnitev dostopa do sicer javnih informacij. V preostalem delu je IP pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-293/2017/6
Datum: 29. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 24. 11. 2017, družbe APOLONIJ d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, ki jo zastopa odvetnik Peter Pregl, Šmartinska 28, 1000 Ljubljana (dalje prosilka), zoper odločbo z dne 6. 11. 2017, brez številke, Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 24. 11. 2017 zoper odločbo z dne 6. 11. 2017, Družbe za upravljanje terjatev bank, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled oziroma prepis naslednjih delov prodajne pogodbe št. PP/132/2017/272, in sicer: naslov pogodbe, pogodbena partnerja: za prodajalca in kupca: naziv oz. firma, naslov oz. sedež pravne osebe, pogodbeno vrednost iz druge vrstice prvega odstavka 3. člena pogodbe ter datum podpisa pogodbe.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo z dne 5. 10. 2017, v kateri je na podlagi ZDIJZ zahtevala, da ji organ omogoči vpogled oz. prepis glede naslednjih dokumentov:
a) vse ponudbe, ki jih je DUTB prejela na podlagi javno objavljenega razpisa z dne 3. 7.2017 za nakup Poslovno - stanovanjskega kompleksa v Mengšu,
b) zapisnik o izboru najugodnejšega ponudnika,
c) prodajno pogodbo, ki je bila sklenjena z najugodnejšim ponudnikom,
d) sklenjeno prodajno predpogodbo, ki je bila sklenjena v septembru 2017 med DUTB in kupcem PRVA HIŠA d. o. o.

Organ je z odločbo z dne 6. 11. 2017 zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da se zahteva za vpogled oziroma prepis omenjenih informacij v točkah a) do c) nanaša na podatke, ki izvirajo iz delovnega področja organa, s katerimi organ razpolaga, zahtevane informacije pa se nahajajo v eni od materializiranih oblik, ne obstaja pa predpogodba, zahtevana v točki d). To pomeni, da so prej opisani pogoji po 4. členu ZDIJZ izpolnjeni za zahtevane informacije v točkah a) do c), zahteve v točki d) pa ni mogoče izpolniti, ker zahtevani dokument ne obstaja. Ker torej organ z zahtevanimi podatki v točkah a) do c) razpolaga, je nadalje ugotavljal, ali je v tem primeru podana katera od izjem od prostega dostopa do zahtevane informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno z 2. alinejo prvega odstavka 6. člena ZDLIZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane Informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Organ je na podlagi 39. in 40. člena ZGD-1 ter skladno z določili Statuta Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., sprejela Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti. Pravilnik natančno določa, kaj predstavlja poslovno skrivnost DUTB in v svojem 7. členu za poslovno skrivnost DUTB šteje vsak podatek, gradivo, ukrep in postopek, ki se med drugim nanaša na: plane, strategijo razvoja in poslovno politiko DUTB in terjatve v njenem upravljanju, analize o poslovanju DUTB, odločanje organov DUTB, nakupe in prodaje finančnih instrumentov, investicije, investicijske elaborate, analize in cenitve družb ter projektne rešitve družbe, vse dane in prejete ponudbe, izjema so posamezni podatki ponudb, prejetih v postopkih oddaje javnih naročil, ki morajo biti javni v skladu z 22. členom ZJN-2, vse pogodbe, izjema so le določeni podatki pogodb, ki so sklenjen na podlagi izvedenih postopkov oddaje javnih naročil, ki morajo biti javni v skladu z ZJN- 2, osebne podatke zaposlenih, ki kažejo na lastnosti, stanje ali razmerje zaposlenih, višino plač zaposlenih, zapisnike in gradiva upravnega odbora, itd., vsa gradiva, ki so podlaga za odločanje posameznih organov glede upravljanja terjatev (npr. "action plan"), poslovna poročila (do objave). Upoštevajoč pravilnik torej kot poslovna skrivnost štejejo: 
-    vse ponudbe, ki jih je organ prejel na podlagi javno objavljenega razpisa z dne 3. 7. 2017, za nakup Poslovno - stanovanjskega kompleksa v Mengšu (točka a) zahteve). Kot poslovna skrivnost namreč štejejo vsi podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki se nanašajo na vse dane in prejete ponudbe. Izjema so posamezni podatki ponudb, prejetih v postopkih oddaje javnih naročil, ki morajo biti javni v skladu z 22. členom ZJN-2. Javno vabilo k oddaji zavezujočih ponudb za nakup Poslovno-stanovanjskega kompleksa v Mengšu ni bilo izvedeno v postopku oddaje javnega naročila skladno z ZJN-2. 
-    Zapisnik o zboru najugodnejšega ponudnika. Kot poslovna skrivnost namreč štejejo vsi podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki se nanašajo na odločanje organov DUTB.
-    Prodajna pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom. Kot poslovna skrivnost namreč štejejo vsi podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki se nanašajo na vse pogodbe, ki jih sklepa družba. Izjema so le določeni podatki pogodb, ki so sklenjen na podlagi izvedenih postopkov oddaje javnih naročil, ki morajo biti javni v skladu z ZJN-2. Javno vabilo k oddaji zavezujočih ponudb za nakup Poslovno-stanovanjskega kompleksa v Mengšu ni bilo izvedeno v postopku oddaje javnega naročila skladno z ZJN-2.
Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije oz. v celoti temeljijo na podatkih, ki za DUTB predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z internimi akti DUTB in ZGD-1, torej obstajajo izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. Organ je nadalje še pojasnil, da prodaja nepremičnin, s katerimi upravlja, ne predstavlja porabe javnih sredstev, v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer se ta pojem nanaša na trošenje, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj nepovratno porabijo. V obravnavanem primeru je predmet presoje postopek prodaje nepremičnine in pogodba o prodaji nepremičnine, torej s tem DUTB pridobiva, zato niso izpolnjeni pogoji za razkritje poslovne skrivnosti. Če bi prišlo do razkritja tako občutljivih podatkov, kot je vsebina posameznih delov pogodbe oziroma pogodbene vrednosti nepremičnine, širši javnosti, bi prišlo do nepopravljive škode, tako za DUTB, kot tudi za vse davkoplačevalce oziroma za širšo javnost. Razkrivanje pogodbenih določil in s tem pogojev poslovanja bo zagotovo resno oziroma nepopravljivo ogrozilo poslovanje DUTB, kar DUTB utemeljuje na podlagi naslednjega: v postopkih prodaje nepremičnin, bi to razkritje ne samo zmanjšalo konkurenčne prednosti pri potencialnih ponudnikih za nakup premoženja, katerega upravlja DUTB, temveč tudi onemogočilo nadaljnjo prodajo premoženja pod najboljšimi mogočimi pogoji. Razkritje tako občutljivih podatkov bi omogočilo ostalim potencialnim ponudnikom pridobitev nepoštene prednosti, saj bi se seznanili s podatki glede vrednosti, po katerih so bile prodane nepremičnine. Z razkritjem teh podatkov, bi tako nastala nepopravljiva škoda, saj bi bil organu odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja pri prodaji nepremičnin, obenem pa bi tudi tvegal, da bodo stranke, s katerimi so že sodelovali pri prodaji nepremičnin, zahtevale izboljšanje pogojev sodelovanja, prav zaradi razkritja teh podatkov. Tudi izvedba testa interesa javnosti v tem primeru pokaže, da interes javnosti po razkritju zahtevanih podatkov ni močnejši od interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti DUTB in posledično od zavarovanja interesa, da bi organu zaradi razkritja informacij nastala gospodarska škoda. Glede na navedeno je organ na podlagi 2. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zahtevo prosilke zavrnil in odločil, da v predmetnem postopku posebni stroški postopka niso nastali.

Prosilka je pri organu vložila pritožbo z dne 24. 11. 2017, v kateri je navedla, da se z odločitvijo organa ne strinja in jo izpodbija v točkah a, b in c prvega odstavka izreka. Ob tem je navedla, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja tudi informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta (1. odst. 4.a čl. ZDIJZ) in informacija, ki je nastala na podlagi takega pravnega posla, oziroma je z njim neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona (2. odst. 4.a čl. ZDIJZ). Po mnenju prosilke je nesporno dejstvo, da je organ dne 3. 7. 2017 javno objavil razpis oz. vabilo k oddaji zavezujočih ponudb za nakup poslovno-stanovanjskega kompleksa v Mengšu, v katerem je navedel tudi: »Izhodiščna prodajna cena je določena v višini 6.000.000 eur s pripadajočim davkom, ponudbe z nižjo ponudbeno ceno pa bodo obravnavane kot neustrezne oz. nepopolne. Izbrani ponudnik bo izbran skladno z naslednjim kriterijem: ponujena najvišja cena.« Organ sam navaja, da podatki, ki se nanašajo na zahtevane informacije v točkah a) do c) izvirajo iz njegovega delovnega področja in da z njimi razpolaga. Prodajna pogodba je bila medtem že izvedena v zemljiški knjigi, tako da je javnosti že znano, s kom je organ sklenil pogodbo. Organ je zahtevo prosilke za informacije v točkah a) do c) zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost. ZDIJZ v prvem odstavku 6.a člena eksplicitno določa podatke, ki v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 4.a člena sodijo med absolutno javne informacije in jih torej sploh ni mogoče opredeliti za poslovno skrivnost. Zahteva prosilke za vpogled oz. prepis prodajne pogodbe, ki jo je oz. naj bi jo organ sklenil z najugodnejšim ponudnikom, je po mnenju prosilke torej utemeljena v obsegu podatkov na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj predstavljajo razpolaganje s stvarnim premoženjem organa. Predmet presoje so tudi ponudbe in zapisnik o izboru najugodnejšega ponudnika, ki so v neposredni zvezi s konkretnim prodajnim poslom in brez njihove presoje ni niti mogoče ugotoviti, ali je bila prodajna pogodba res sklenjena z najugodnejšim ponudnikom. Ponudbe ponudnikov niso bile opremljene kot poslovna skrivnost, sicer bi organ to ugotovil že v izpodbijani odločbi, sicer pa sama ponudbena cena v ponudbi tudi ne more predstavljati poslovne skrivnosti. ZDIJZ v četrtem odstavku 6.a člena sicer določa, da lahko poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki je gospodarska družba, zavrne dostop do podatkov iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, če izkaže, da bi razkritje huje škodovalo njenemu konkurenčnemu položaju na trgu, vendar pa organ po mnenju prosilke v izpodbijani odločbi tega ni izkazal. Po oceni prosilke gre za pavšalne navedbe organa o nastanku škode, saj je konkretni posel že zaključen, zato razkritje podatkov ne more vplivati na prodajo niti na manevrski prostor za pogajanja. Prosilka je nadalje še navedla, da mora organ kot dober gospodar zasledovati cilj, da izvede ukrepe za krepitev stabilnosti bank na način, da so davkoplačevalci kar najmanj obremenjeni. Ker obstoji javni interes, da organ premoženje, ki je bilo preneseno nanj, maksimira, je in mora biti podan javni interes tudi za dostop do informacij, ki so v neposredni zvezi s poslom prodaje nepremičnin, torej do zahtevanih podatkov iz točke a) in b). Le z razkritjem teh informacij bo mogoče ugotoviti, ali je organ prodal konkretne nepremičnine pod najboljšimi mogočimi pogoji oz. ali je organ prodal konkretne nepremičnine konkretni pravni osebi, čeprav bi od druge pravne osebe iztržil več. Namreč, v javno objavljenem vabilu k oddaji zavezujočih ponudb si je organ eksplicitno pridržal pravico, da »ne izbere nobenega ponudnika oz. da z nobenim ponudnikom ni dolžan skleniti prodajne pogodbe za konkretne nepremičnine ali stopiti v kakršnokoli drugo pravno razmerje«.

Organ je z dopisom z dne 27. 11. 2017, brez številke, poslal pritožbo prosilke s prilogami v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena. 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

Kot izhaja iz pritožbe, se prosilka pritožuje zoper zavrnitev dostopa do dokumentov iz točke a, b in c prvega odstavka izreka izpodbijane odločbe, kar pomeni, da so predmet presoje v pritožbenem postopku samo navedene informacije. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ z njimi razpolaga in jih je tudi posredoval IP, prav tako sodijo v delovno področje organa, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. 

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi stranke, na katero se nanaša zahtevana informacija, jo je IP z dopisom z dne 17. 1. 2018, št. 090-293/2017/4, pozval v postopek, da se izjasni, ali vstopa v postopek kot stranski udeleženec in ali zahtevane informacije predstavljajo katero izmed izjem po ZDIJZ. 

Pozvana stranka (v nadaljevanju stranski udeleženec) je na poziv IP odgovorila z dopisom z dne 25. 1. 2018, v katerem je navedla, da prijavlja stransko udeležbo in uveljavlja izjemo poslovne skrivnosti. V dokaz svojih navedb se je stranski udeleženec skliceval na sklep družbe z dne 20. 7. 2017, ki kot poslovno skrivnost določa vse podatke v zvezi s pripravo ponudbe za nakup Poslovno - stanovanjskega kompleksa v Mengšu, postopkom izbire, sklenitvijo in izvedbo pravnega posla, v kolikor bo družba s svojo ponudbo uspešna, kot tudi na določilo 14. člena prodajne pogodbe, ki določa, da imajo vsi podatki iz pogodbe, vključno z vsemi posrednimi in neposrednimi pisnimi in ustnimi podatki, kot tudi vse oblike elektronsko posredovanih in shranjenih podatkov, njihovih kopij ali dvojnikov, in vsa pisna in ustna, posredna in neposredna dejanja, okoliščine in dejstva, ki so povezana s sklenitvijo in izpolnjevanjem prodajne pogodbe, naravo podatkov, ki so strogo zaupni in poslovna skrivnost. Stranski udeleženec je navedel, da bi razkritje zahtevanih informacij nepooblaščeni osebi povzročilo nastanek nepopravljive in hude škode, prav tako bi huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Projekt Mengeš predstavlja odkup nepremičninskega projekta - začete gradnje 81 stanovanjskih enot ter šestih poslovnih lokalov, kletnih parkirišč ter objekta Kančeva hiša, ki v naravi predstavlja ruševino, ki je zaščitena s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine in jo je treba rekonstruirati. Navedene objekte bo stranski udeleženec po zaključku gradnje in pridobitvi uporabnega dovoljenja prodajal na trgu, to pomeni, da bo na nepremičninskem trgu nastopal kot investitor in prodajalec. Gre za obliko trga, ki je izredno konkurenčno naravnan in se konkurira mnogim drugim ponudnikom. Izhodiščne prodajne cene se oblikujejo glede na strošek investicije in glede na situacijo na trgu, torej se prilagajajo povpraševanju kupcev, končni dogovor glede prodajne cene posamezne nepremičnine pa je odvisen od pogajanj s konkretnim kupcem. Za doseganje optimalne prodajne cene je torej pomembno, da si družba ohranja dovolj pogajalske širine, da torej kupci ponudbo družbe glede cene nepremičnine v enakih okvirih in v enakih okoliščinah dojemajo kot konkurenčno. Bistveni pogoj oziroma okoliščina, ki prodajalcu zagotovi uspešno pogajanje in ekonomski uspeh na trgu, je tako nerazkritje podatka o nabavni ceni nepremičnine, za katero kupec izkazuje interes. Enako velja tudi za strukturo cene in nabavno vrednost zemljišč. Razlog za nerazkritje teh podatkov leži običajno na napačnih predstavah kupcev glede razlike v ceni, ki jo po mnenju kupcev ustvarjajo prodajalci in v njihovih ocenah daleč presegajo dejanske številke. Ob tem je stranski udeleženec poudaril, da načrtuje dodatna vlaganja v sanacijo objekta in rekonstrukcijo. Razkritje nabavne cene projekta bi družbi povzročilo nepopravljivo škodo, saj bi ji pomembno zmanjšalo pogajalsko območje pri prodaji posameznih delov objekta, prav tako bi pri kupcih vzbudilo (sicer neutemeljen) občutek, da so razlogi družbe, s katerimi bo utemeljevala višino cene, neresnični, družba pa neverodostojna, posledica česar je logično tudi slaba publiciteta. Pri tem je stranski udeleženec še pojasnil, da bi razkritje podatkov huje škodovalo tudi njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Kot je že bilo navedeno, glede na trenutno gospodarsko stanje na trgu nepremičnin obstaja huda konkurenca, pri čemer so konkurenčne družbe podkovane z močnim strokovnim znanjem in izkušnjami v zvezi s primerljivimi investicijami. Razkritje vsebine prodajne pogodbe bi tem družbam ob primerjavi tržnih cen za posamezne dele nepremičnine, ki jih bo določil stranski udeleženec, omogočilo oceno cene storitev posameznih izvajalcev, ki so bili pritegnjeni k temu projektu ali pa obratno, oceno pribitka družbe k strošku nabave in izgradnje, kar pa predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Hkrati tudi ne gre prezreti, da lahko takšni špekulativni izračuni konkurence, za katere gre utemeljeno pričakovati, ne bi izražali dejanskega stanja, stranskemu udeležencu pa bi povzročili sicer neutemeljen upad ugleda na trgu in s tem posledično škodo tako v premoženjski, kot tudi nepremoženjski sferi. Razlog v zahtevi po nerazkritju podatkov oz. zavrnitvi pritožbe tako ni samo v občutnih ekonomskih posledicah, ki bi jih v tem primeru utrpel stranski udeleženec, temveč tudi v posledicah, ki bi se odražale v dobrem imenu družbe, ki pa jih finančno sploh ni mogoče ovrednotiti in imajo tako evidentno naravo nepopravljive škode. 

V nadaljevanju se je IP opredelil do zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti. IP je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje, in sicer v:
-    zavezujoče ponudbe za nakup Poslovno - stanovanjskega kompleksa v Mengšu, ki jih je organ prejel na podlagi javno objavljenega razpisa z dne 3. 7. 2017, 
-    zapisnik odpiranja zavezujočih ponudb z dne 4. 9. 2017,
-    prodajno pogodbo št. PP/132/2017/272.
IP ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj so navedene informacije kot poslovna skrivnost opredeljene v pravilniku organa o varovanju poslovne skrivnosti ter v sklepu stranskega udeleženca, prav tako je v 14. členu prodajne pogodbe določeno, da vsi podatki iz te pogodbe in karkoli je z njo povezano, predstavlja poslovno skrivnost. 

IP pa je v nadaljevanju ugotavljal, ali gre morebiti za informacijo, ki se v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne more opredeliti kot poslovna skrivnost, ker je javna po zakonu, predstavlja kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. 

Pri ugotavljanju, ali so predmet presoje informacije, ki so po zakonu javne, je treba osvetliti položaj organa, ki je bil ustanovljen s ciljem izvajanja ukrepov po ZUKSB na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu. Na podlagi poslanstva, opredeljenega v Smernicah za delovanje DUTB, je organ projektna družba, katere namen je prodati vsa sredstva, ki so bila nanjo prenesena. Ob tem mora organ, v skladu z določili ZUKSB, letno prodati vsaj 10 % sredstev v upravljanju. Organ mora torej upravljati s sredstvi na način, ki nenehno omogoča prodajo sredstev ob upoštevanju dejstva, da je organ le začasen lastnik sredstev . Poleg tega, da organ kot »druga oseba javnega prava«, sodi med zavezance po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ , pa je organ tudi družba v 100% lasti Republike Slovenije, kar pomeni, da v skladu s 1.a člena ZDIJZ sodi tudi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katere je v 4.a členu ZDIJZ opredeljena definicija informacije javnega značaja. V prvi alineji prvega odstavka navedenega člena je med drugim določeno, da je informacija javnega značaja informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. ZDIJZ sicer nima posebne definicije stvarnega premoženja, kar pomeni, da je treba glede definicije izhajati iz opredelitve, kot jo določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS). Takšno je tudi stališče zakonodajalca v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C).  V 3. členu ZSPDSLS so razloženi posamezni izrazi, tako je za stvarno premoženje navedeno, da so to nepremičnine in premičnine. V obravnavanem primeru so predmet presoje informacije o prodaji Poslovno - stanovanjskega kompleksa v Mengšu, ki ga je organ prodajal na podlagi javnega poziva k oddaji zavezujočih ponudb z dne 3. 7.2017  (v prilogi so navedeni ID znaki predmeta prodaje ), kar pomeni, da gre za pravni posel, ki predstavlja razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonodajalec je nadalje v 6.a členu ZDIJZ izrecno opredelil podatke, ki so po zakonu javni in določa, da so ne glede na obstoj morebitne izjeme (poslovne skrivnosti) javni osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta…), in sicer:
- podatek o vrsti posla,
- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
- datum in trajanje posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

V obravnavanem primeru ni dvoma, da se podajna pogodba št. PP/132/2017/272, ki je med drugim predmet zahteve (točka c), nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, za katero je zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C določil, da med absolutno javne informacije sodijo zgoraj navedeni osnovni podatki pravnih poslov, z namenom krepitve preglednosti, odgovornosti upravljanja s sredstvi ter nadzora nad izdatki zavezancev. Predmet presoje so torej tudi informacije, za katere je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil, in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ), podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da informacija o vrsti posla iz naslova pogodbe št. PP/132/2017/272, pogodbena partnerja (za prodajalca in kupca: naziv ali firma, naslov oz. sedež), pogodbena vrednost iz druge vrstice prvega odstavka 3. člena te pogodbe ter datum podpisa pogodbe, predstavljajo podatke, ki so po zakonu javni, zato ne morejo biti poslovna skrivnost. Zakonodajalec je sicer v četrtem odstavku 6.a člena ZDIJZ določil, da lahko poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki je gospodarska družba, zavrne dostop do podatkov iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, če izkaže, da bi razkritje huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Gre za izjemo od izjem, na katero se lahko sklicuje zgolj zavezanec po ZDIJZ torej poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki je gospodarska družba, ne pa pogodbeni partnerji (v obravnavanem primeru stranski udeleženec, op. IP), razlagati pa jo je treba ozko in strogo, saj pomeni izjemo od splošnega režima transparentnosti. IP tako poudarja, da je prosta dostopnost do osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih »pravilo«, ki ga je mogoče zgolj izjemoma omejiti, če poslovni subjekt izkaže nastanek »hujše« škode njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu«, vendar pa IP ugotavlja, da organ v obravnavanem primeru tega ni izkazal. 

Na odločitev IP je vplivalo tudi dejstvo, da je organ družba, ki s prodajo premoženja vrača proračunska sredstva državi, zato mora biti njeno delovanje pregledno, saj je le na takšen način mogoče preveriti, ali je njeno delovanje tudi gospodarno. Poleg tega gre za enkraten posel prodaje konkretnih nepremičnin, ki je že zaključen, kar pomeni, da razkritje višine posla ne more več vplivati na samo prodajo in na manevrski prostor za uspešno pogajanje, niti na strani organa niti na strani kupca. Zatrjevanje organa, da se z razkritjem ustvarja »nepoštena prednost potencialnim ponudnikom«, pa nima nobene dejanske oz. realne vrednosti, saj zgolj vrednost določene nepremičnine ne pomeni oziroma ne razkriva, pod kakšnimi pogoji se bo prodajala neka druga nepremičnina organa. 

Na nastanek hujše škode se je sicer skliceval tudi stranski udeleženec, vendar pa, kot rečeno, zatrjevanje hujše škode, ki bi z razkritjem nastala stranskemu udeležencu, v obravnavanem primeru ni relevantno in ne more preseči zakonske določbe, da gre za javne podatke. Stranski udeleženec se je moral tega zavedati, ko je stopil v pogodbeno razmerje z organom, da so osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih javni. Poleg tega pa po oceni IP stranski udeleženec nastanka hujše škode zaradi razkritja osnovnih podatkov iz prodajne pogodbe niti ni izkazal. Predmet prodaje oziroma nakupa je bilo več nepremičnin, med tem ko je iz prodajne pogodbe javen le »skupni znesek kupnine«, zato po oceni IP nikakor ni mogoče ugotoviti (niti s špekulacijo) vrednosti konkretne posamezne nepremičnine, še manj pa npr. »razlike v ceni za konkretno nepremičnino« ali »cene storitev potencialnih izvajalcev« oziroma »skupni strošek/pribitek«, kot zatrjuje stranski udeleženec. Izhodiščno ceno za nakup je javno objavil že organ, po ZDIJZ pa so javni osnovni podatki iz pravnega posla, torej »skupna pogodbena vrednost«, ki v danem primeru, tudi glede na večjo količino nepremičnin, ki so se prodajale, ne more vplivati na nadaljnjo konkurenčno prodajo stranskega udeleženca. 

IP je zato zaključil, da organ za svoje trditve ni izpolnil dokaznega bremena in ni z ničimer konkretno utemeljil, zakaj bi razkritje podatkov iz prodajne pogodbe huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Navedbe kot npr., da bi razkritje »vplivalo na konkurenčni položaj«… »poslabšalo položaj v razmerju do ostalih poslov«, »vplivalo na možnost doseganja in ohranjanja ugodnih komercialnih pogojev pri poslovnih partnerjih«, so po oceni IP preveč pavšalne, brez konkretnih argumentov, da bi se lahko obravnavale kot izpolnitev pogoja iz četrtega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki izjemoma omogoča zavrnitev dostopa do sicer javnih informacij. Takšno je tudi stališče sodišča v smiselno primerljivi zadevi .

Kot je bilo navedeno zgoraj, so na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ absolutno javni osnovni podatki o sklenjenem pravnem poslu, glede preostalih informacij iz pogodbe in glede zahteve za dostop do zavezujočih ponudb za nakup Poslovno - stanovanjskega kompleksa v Mengšu, ki jih je organ prejel na podlagi javno objavljenega vabila z dne 3. 7. 2017 in zapisnika o odpiranju zavezujočih ponudb z dne 4. 9. 2017, pa IP ugotavlja, da ne gre za informacije, ki bi bile po zakonu javne. IP ocenjuje, da za razkritje ni izkazan niti javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj je interesu javnosti zadoščeno že z dostopom do osnovnih podatkov iz pogodbe. Preostali podatki namreč ne bi bistveno drugače ali boljše prispevali k informiranju javnosti o tem, ali je delovanje organa gospodarno in odgovorno, na kar se sicer sklicuje prosilka v pritožbi. Test interesa javnosti se mora namreč uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti ter zelo premišljeno takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Prosilka je kot razlog za razkritje zahtevanih informacij zgolj navedla, da se lahko le z dostopom do navedenih informacij ugotovi, ali je organ nepremičnine prodal pod najboljšimi pogoji, brez, da bi ob tem navedla dejstva, ki bi kazala na morebitne nepravilnosti oziroma na oškodovanje premoženja organa. Povedano drugače, prosilka v zahtevi ni navedla, niti verjetno izkazala okoliščine, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Teh okoliščin pa ni zaznal niti IP, zato je odločil, da javni interes za razkritje zgoraj navedenih informacij ni močnejši od varstva poslovne skrivnosti. V obravnavanem primeru so se nepremičnine organa prodajale z javnim vabilom k oddaji zavezujočih ponudb, v okviru katere je bila določena in objavljena izhodiščna cena. Glede na to, da je IP odločil, da med prosto dostopne informacije sodi kupnina iz prodajne pogodbe, je s tem omogočen nadzor nad delovanjem organa, ali je s svojim premoženjem ravnal gospodarno, kar je tudi v javnem interesu. 

IP nadalje ugotavlja, da je mogoče vse podatke iz prodajne pogodbe, glede katerih je IP ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, s prekritjem enostavno izločiti iz dokumenta ter prosilko seznaniti s preostalimi deli dokumenta, ne da bi to ogrozilo zaupnost poslovnih skrivnosti, zato je IP, na podlagi 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe, odločil, kot to izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti dostop do delov dokumenta, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalih delih (ker je ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti), je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke    

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka