Drozg Miha, novinar POP TV in Carl Eugenija, Regionalni RTV center Koper - Univerza v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je od Univerze v Ljubljani zahteval dostop do zapisnikov, sklepov, končnega poročila in posnetkov sej posebne etične komisije v postopku domnevno nepoštenega ravnanja na področju preiskav in pisanja znanstvenih člankov v zvezi s konkretno fizično osebo. Organ je njegovo zahtevo v celoti zavrnil zaradi obstoja izjem od prostega dostopa po 3., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede zapisnikov, sklepov in posnetkov sej podana izjema varstva osebnih podatkov, zahtevanih dokumentov pa ni mogoče anonimizirati na način, da posameznica ne bi bila določljiva, saj je prosilec postavil zahtevo za točno določeno osebo, zato tudi delni dostop ni možen.  Glede končnih sklepov in končnega poročila komisije, pa je IP ugotovil, da gre za dokumente, ki so še v postopku izdelave, njihovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Zato je pritožbo v celoti zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-291/2017/2
Datum: 3. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 11. 2017, zoper odločbo, Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 074-1/2017-25, z dne 26. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je 2. 10 .2017 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s postopkom domnevno nepoštenega ravnanja na področju preiskav in pisanja znanstvenih člankov (v nadaljevanju preiskava) »v zadevi …«, in sicer je zahteval naslednje dokumente:
-    zapisnike sej Komisije za etična vprašanja pri organu (v nadaljevanju KEV), 
-    sklepe sej KEV,
-    predloge končnih sklepov KEV in končno poročilo KEV,
-    posnetke seje KEV z dne 24.8.2017.
Med drugim je še navedel, da naj organ v teh dokumentih zakrije vse osebne podatke.

Organ je z odločbo št. 074-1/2017-25 z dne 26. 10. 2017 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Najprej je podal navedbe glede svojih ugotovitev, katere seje KEV se nanašajo na preiskavo in navedel, da zahtevani dokumenti sicer ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, vendar je dostop zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa oziroma varstva postopka (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter, glede aktov, v katerih so navedene ugotovitve KEV ter dokončnih sklepov z ugotovitvami KEV, zaradi izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi oziroma ker dokument ne obstaja). V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne osebne podatke, ki se nanašajo predvsem na osebo, zoper katero teče preiskava ter tudi na tretje osebe, ki so v preiskavi sodelovale. Pojasnil je, da anonimizacija ni mogoča v tej meri, da bi oseba, v zvezi s katero teče preiskava, postala neprepoznavna oziroma nedoločljiva, delni dostop pa bi izgubil svoj namen. Poleg tega je še navajal, da že potrditev obstoja dokumenta predstavlja varovano informacijo (osebni podatek).

Prosilec je zoper izdano odločbo vložil pritožbo in med drugim navajal, da je organ z neprerekanjem o obstoju zahtevane dokumentacije pritrdil dejstvu, da gre za informacije javnega značaja. Prerekal je vse razloge, s katerimi je organ utemeljil izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in navajal, da ni zahteval zaključnih ugotovitev oziroma sklepov, temveč dokumentacijo, ki je nastala v postopku, ki deluje kot zaključena celota in je kot taka informacija javnega značaja. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane odločbe in posredovanje zahtevanih dokumentov v celoti. 

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ, skupaj s prilogami, z dopisom št. 074-1/2017-32 z dne 27. 11. 2017, odstopil v reševanje IP in pri tem vztrajal pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi. V zvezi z zahtevanimi zvočnimi posnetki seje KEV z dne 24. 8. 2017 je poslal njihov prepis (magnetogram) in navajal, da zvočne posnetke lahko poseduje preko spletnega portala Univerze v Ljubljani, Share Point. 

Pritožba ni utemeljena. 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 
V predmetni zadevi ni sporno, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, vprašanje pa je, ali so te prosto dostopne glede na izjeme iz 5. a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjem po 3., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

1.    Glede izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ:
V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). 
Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).

Razkritje osebnih podatkov prosilcu v postopku po ZDIJZ tako predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, pa mora, glede na zgoraj citirani 8. člen ZVOP-1, obstajati ustrezna pravna podlaga. ZVOP-1 kot temeljno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) določa, da je obdelava dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev (9. člen ZVOP-1).
V zvezi z vprašanjem, ali gre pri zahtevanih dokumentih (zapisnikih sej KEV in sklepih KEV) v konkretnem primeru za varovane osebne podatke, je IP sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe in na podlagi pregleda zahtevanih dokumentov dodaja naslednje. Organ izhaja iz pravilne ugotovitve, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke osebe, na katero se je preiskava nanašala, ter osebne podatke članov KEV in tretjih oseb, ki so v postopku preiskave sodelovale. Iz dokumentov, ki so predmet presoje v tem pritožbenem postopku, izhajajo namreč tako okoliščine glede poteka preiskave, kot tudi stališča članov KEV in drugih udeležencev v postopku preiskave glede strokovnega dela osebe, zoper katero teče preiskava, njenega psihofizičnega zdravstvenega stanja, primernosti in drugih okoliščin. IP ob tem poudarja, da v dokumentih niso osebni podatki zgolj podatki o imenih in priimkih teh oseb, temveč tudi njihove izjave, za katere mora obstajati zakonska podlaga za javno razkritje oz. posredovanje prosilcu po ZDIJZ (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe z zvezi napačnim razlogi za utemeljitev izjeme varstva osebnih podatkov. 

Ob tem IP še dodaja, da iz zapisnikov in sklepov KEV izhajajo tudi izjave in navedbe oseb, udeleženih v postopku preiskave, ki so univerzitetni profesorji in javni uslužbenci. Posredovanje osebnih podatkov javnih uslužbencev je na podlagi 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ sicer dopustno, kadar gre za informacije, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Vendar je treba poudariti, da javni uslužbenci v skladu s sodno prakso upravičeno pričakujejo poseg v zasebnost le glede podatkov o svojem imenu in priimku ter tistih informacij, ki predstavljajo pogoje za zasedbo delovnega mesta. Stališča, izražena v zahtevanih dokumentih, pa so po presoji IP strogo osebna in predstavljajo subjektivno dojemanje preiskave in zato presegajo okvir informacij, ki predstavljajo podatke v zvezi z delovnim razmerjem v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato navedena podlaga ne predstavlja ustrezne podlage v skladu z 8. in 9. členom ZVOP-1, za razkritje osebnih podatkov javnih uslužbencev javnosti.

Glede na zgoraj navedeno je treba torej ugotoviti, da je bila pravilna odločitev organa, da iz zahtevanih zapisnikov in sklepov KEV izhajajo osebni podatki, za katere ne obstaja ustrezna pravna podlaga za posredovanje javnosti v smislu 9. člena ZVOP-1. Prav tako je IP v celoti sledil organu, da delni dostop do zahtevanih dokumentov v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč, ker je prosilec zahtevek vezal na konkretno posameznico, ki je določljiva. Tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih torej anonimizacija dokumentov v konkretnem primeru ni možna. Kot je navedel tudi organ v izpodbijani odločbi, je takšno stališče skladno s stališčem Upravnega sodišča RS (npr. sodbe I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014). Zato so pritožbeni razlogi, da organu osebnih podatkov osebe, zoper katero teče preiskava ne bi bilo treba prekrivati, neutemeljeni.
K razlogom za pravilno odločitev organa IP, v zvezi s celotnim zvočnim zapisom seje KEV z dne 24. 8. 2017, ki ga je prosilec zahteval, še pojasnjuje, da ni pravne podale za razkritje teh podatkov javnosti, ker: 
-    zvočni zapis razkriva glas oz. glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na (prek govora predhodno identificirane) aktivne udeležence seje;
-    zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;
-    glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorcev, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.); Zgoraj opisani osebni podatki presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev ali opravljanjem javne funkcije v smislu 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Povedano drugače, zvočnega zapisa ni dopustno razkriti že zato, ker so varovani podatki o tem, kako je bilo povedano. 
Izhajajoč iz teh razlogov, IP od organa tudi ni zahteval posredovanja zvočnih posnetkov seje KEV z dne 24.8.2017.
Ker je IP pritožbo v delu, ki se nanaša na dostop do zapisnikov, sklepov KEV in zvočnega posnetka seje KEV z dne 24.8.2017 zavrnil zaradi obstoja varovanih osebnih podatkov, se ni spuščal v presojo izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki bi v obravnavanem primeru prav tako eventualno prišla v poštev.

2.    Glede izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ: 
V skladu z 9. točko prvega dostavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Organ je, sklicujoč se na navedeno izjemo, zavrnil dostop do zahtevanih predlogov končnih sklepov in končnega poročila KEV, saj postopki v zvezi s preiskavo pred KEV, še niso bili zaključeni in ker gre za podatke iz dokumentov, ki so še v postopku izdelave, njihovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. 

Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), pri čemer je dokazno breme glede obstoja zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta, na organu. Če torej eden od kriterijev ni izpolnjen, izjeme ni mogoče uveljaviti. 
Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v prvem odstavku 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje (prvi odstavek). Organ se je glede teh podrobnejših kriterijev sicer skliceval na 7. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11, v nadaljevanju Stara Uredba), kar je napačno, saj se je Stara Uredba prenehala uporabljati 7. maja 2016. Ker pa je 7. člen Stare Uredbe vsebinsko smiselno enak 4. členu Uredbe, po presoji IP to ni vplivalo na pravilnost izpodbijane odločbe.
IP ugotavlja, da je odločitev organa o obstoju izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pravilna, saj so izpolnjeni vsi trije zgoraj navedeni pogoji. V konkretnem primeru je prosilec v zvezi s preiskavo domnevno nepoštenega ravnanja na področju preiskav in pisanja znanstvenih člankov zoper konkretno fizično osebo zahteval predloge končnih sklepov KEV in končno poročilo KEV. Ker v času vložitve prosilčeve zahteve navedena preiskava še ni bila zaključena, je zahtevane predloge končnih sklepov in končno poročilo KEV mogoče opredeliti kot dokument v postopku nastajanja, ki je še predmet posvetovanja in vsebinsko še ni zaključen. IP je sledil razlogom organa tudi glede obstoja tretjega pogoja, in sicer je organ podal tehtne razloge za to, da bi morebitno razkritje zahtevanih dokumentov pred koncem preiskave lahko povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Ker je šlo v obravnavani zadevi za v javnosti odmevno preiskavo zoper točno določeno osebo glede njene akademske kredibilnosti, bi kakršno koli razkritje končnih sklepov in poročila, ki vključuje zaključke KEV, predno bi bila preiskava zaključena, povzročilo napačno razumevanje vsebine in samega postopka preiskave, hkrati pa prejudiciralo njene zaključne ugotovitve. 
Glede na navedeno so v celoti neutemeljeni očitki pritožbe, da želi organ s takšno odločitvijo vzpostaviti škodljivo prakso, kjer bi organi lahko postopke vlekli v nedogled. Glede pritožbenih navedb, da je pritožnik v zadevi zahteval dokumentacijo, ki je nastala v postopku, ne pa zahtevanih zaključnih ugotovitev in sklepov, IP ugotavlja, da so protispisne, saj iz prosilčeve zahteve izrecno izhaja, da je podal zahtevo za dostop (tudi) do predlogov končnih sklepov in končnega poročila KEV.

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil. 
V tem postopku posebni stroški niso nastali. 
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Univerze v Ljubljani, št. 074-1/2017-25 z dne26. 10. 2017. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in odločbo Univerze v Ljubljani z dne 26. 10. 2017, v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila: 
Maja Wondra, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka