prosilec - Občina Izola

POVZETEK:

Prosilec je od Občine Izola zahteval kopijo listine, akta ali internega navodila, ki vsebuje navodilo o postopanju in opredeljuje izjeme pri prekrškovnih postopkih mirujočega prometa v Izoli. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pristojnosti in delovno področje občinskega redarstva izhajajo iz Zakona o občinskem redarstvu, Zakona o pravilih cestnega prometa in Odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Izola. Izhajajoč iz navedenega IP ni imel razumnega razloga za dvom v navedbe organa o tem, da z drugimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-289/2017/4
Datum: 30. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………(v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 10. 2017, zoper odločbo Občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6320 Izola (v nadaljevanju organ) št. 090-15/2017 z dne 10. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 27. 9. 2017 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je zahteval kopijo listine, akta ali internega navodila, ki vsebuje navodilo o postopanju in opredeljuje izjeme pri prekrškovnih postopkih mirujočega prometa v Izoli. Navaja, da gre za vozila, ki so nedotakljiva ali nad katerimi se ne uvaja prekrškovni nadzor, kar naj bi dokazovalo več organu že poslanih primerov, nekaj pa jih prosilec beleži v lastnem arhivu in jih lahko posreduje organu.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-15/2017 z dne 10. 10. 2017, s katero je zahtevo zavrnil. Organ navaja, da je primarno preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva, in sicer, ali razpolaga z listinami, akti ali internimi navodili, ki vsebujejo navodila o postopanju in opredeljujejo izjeme pri prekrškovnih postopkih mirujočega prometa v Izoli. Ugotavlja, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato jih prosilcu ne more posredovati. V konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj Občina Izola nima nobene listine, akta, internega navodila, skratka ničesar (ne v materializirani ne v nematerializirani obliki), kar bi vsebovalo navodila o postopanju in bi opredeljevalo izjeme pri prekrškovnih postopkih mirujočega prometa v Izoli. Občinski redarji opravljajo svoje naloge skladno z Zakonom o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17), na področju prometa pa skladno z Zakonom o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16) in Odlokom o ureditvi cestnega prometa v občini Izola (Uradne objave občine Izola, št. 13/5, 11/9, 10/11 in 10/17). Na podlagi navedenega je organ odločil, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevanih podatkov, saj na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

Prosilec je zoper določbo št. 090-15/2017 z dne 10. 10. 2017 (dalje izpodbijana odločba) dne 25. 10. 2017 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da želi pridobiti informacijo javnega značaja, konkretno listino, akt ali interno navodilo, iz katerega bodo razvidni postopki občinskih redarjev in izjeme ali razlogi zanje. Po njegovem ne gre verjeti navedbam organa v izpodbijani odločbi, da ta ne razpolaga z listinami, ki jih zahteva prosilec. Če bi te navedbe držale, bi to pomenilo, da občinsko redarstvo deluje na črno. Že sami navedeni predpisi, ki jih navaja organ, po mnenju prosilca določajo, katere podzakonske akte je občina dolžna sprejeti na njihovi podlagi. Organ tega noče niti navesti (kje so objavljeni) ali poslati, npr. varnostnega načrta. Po mnenju prosilca je bila Občina Izola vsekakor dolžna sprejeti podzakonske in druge akte, ki urejajo delovanje občinskega redarstva in znotraj njih tudi opredeljujejo izvajanje postopkov. Nedvomno je župan ali občinski svet sprejel akt, s katerim je bilo ustanovljeno občinsko redarstvo in kjer so opisane delovne obveznosti za osebe, ki so pridobile status pooblaščenih uradnih oseb (redarji) in v nadaljevanju, kako je potrebno postopati pri opravljanju teh obveznosti; nadalje je Občina Izola nedvomno sprejela akt, s katerim so za javne uslužbence in uradne osebe opredeljene kršitve in način ter postopek obravnave te – teh. Po mnenju prosilca delo občinskih redarjev ne more biti prepuščeno njihovi prosti presoji brez podlage v predpisih, še zlasti zato, ker v enakih postopkih ukrepajo zelo različno ali pa (namerno) sploh ne. Prosilec izhaja iz konkretnega primera, ko je podal več prijav (v zvezi z isto kršitvijo) in je celo prejel odgovor vodje občinskega redarstva, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga – vendar ni znana pravna podlaga, ali konkreten predpis, zakaj plačilnih nalogov niso izdajali. Prav to bi moralo po mnenju prosilca izvirati iz zahtevane informacije (kako pravilno postopati ali če uradna oseba ne postopa skladno s tem, kako je lahko odgovorna za takšno dejanje, ki kaže na namerno opustitev s predpisom določenih nalog). ………………….Prosilec še navaja, da s spletnim vpogledom ali v preddverju prostorov občinskega redarstva sploh ni mogoče ugotoviti ali kako drugače pridobiti seznama oseb, ki imajo status uradnih oseb. Zato prvotno zahtevo še dopolnjuje, in sicer tako, da želi pridobiti še seznam uradnih oseb, ki so pooblaščene za izvajanje nalog občinskega redarja s podatki, kdaj in kje so pridobile status uradnih oseb in kdaj so nazadnje opravile strokovno preverjanje znanja (kakor to predpisuje Zakon o občinskem redarstvu).

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-15/2017 z dne 22. 11. 2017 poslal v pristojno reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

V zvezi z dodatno zahtevo prosilca, ki je v pritožbi z dne 25. 10. 2014, poleg dokumentov, ki jih je zahteval v vlogi z dne 27. 9. 2017, zahteval še seznam uradnih oseb, ki so pooblaščene za izvajanje nalog občinskega redarja s podatki, kdaj in kje so pridobile status uradnih oseb in kdaj so nazadnje opravile strokovno preverjanje znanja, IP primarno pojasnjuje, da prosilec zahteve v pritožbi ne more razširiti. 

Prosilec kot stranka upravnega postopka lahko, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti  v okviru uvedenega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji.  IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca.  Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Posledično IP ugotavlja, da pritožbe prosilca v tem delu ne more obravnavati, jo pa mora obravnavati organ prve stopnje (torej občina), in sicer kot novo zahtevo. Ob tem IP še dodaja, da je seznam zaposlenih uradnih oseb pri občinskem redarstvu javno dostopen na spletni strani organa, in sicer preko naslednje povezave: http://izola.si/obcina-izola/obcinska-uprava/obcinski-inspektorat-in-redarstvo/. Posledično lahko organ prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, v tem delu napoti na javno že dostopno informacijo, v preostalem delu pa mora njegovo zahtevo obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in o njej odločiti v zakonsko določenem roku.

Ker organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da z dokumenti, ki jih želi prosilec, ne razpolaga, iz pritožbe prosilca pa izhaja, da ta temu nasprotuje, se je IP v tem pritožbenem postopku primarno ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo. Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. 

V obravnavani zadevi IP ne dvomi, da drugih dokumentov, kot tistih, na katere se organ sklicuje v izpodbijani odločbi, organ nima. Ni namreč mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je bila Občina Izola »vsekakor« dolžna sprejeti podzakonske in druge akte, ki urejajo delovanje občinskega redarstva in znotraj njih tudi opredeljujejo izvajanje postopkov in da bi sicer občinsko redarstvo delovalo »na črno«, ker delo občinskih redarjev ne more biti prepuščeno njihovi prosti presoji, brez podlage v predpisih. Kot jasno izhaja iz Zakona o občinskem redarstvu - ZORed , so naloge občinskega redarstva in njegovo delovno področje, določeni z zakonom (glej 3. čl. ZORed). Prav tako je zakonsko določeno, da je občinsko redarstvo prekrškovni organ in da naloge redarstva opravljajo pooblaščene uradne osebe – občinski redarji (tako 5. čl. ZORed), zakonsko pa so določena tudi pooblastila občinskih redarjev (glej čl. 10. do 19. ZORed) in pogoji za opravljanje njihovih nalog (glej čl. 20. do čl. 27. ZORed). Delovno področje občinskega redarstva v konkretnem primeru določa tudi Zakon o pravilih cestnega prometa   in Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Izola , ki dajeta materialnopravno podlago občinskemu redarstvu za postopanje v zvezi z nadzorom nad parkiranjem v Občini Izola. IP obenem ni zasledil, da bi citirani veljavni predpisi določali obveznost organa, da mora katero od vprašanj v zvezi s postopanjem in izjemami pri prekrškovnih postopkih mirujočega prometa v Izoli obvezno urediti s podzakonskimi akti ali internimi navodili, kot zmotno navaja prosilec.

IP obenem ni sledil pritožbi prosilca, da bi mu moral organ posredovati vsaj »varnostni načrt in druge dokumente, iz katerih izhaja organizacija občinskega redarstva in delovne naloge občinskih redarjev.« Prosilec je v zahtevi z dne 27. 9. 2017 namreč jasno zahteval le dokumente, ki vsebujejo »navodilo o postopanju in opredeljujejo izjeme pri prekrškovnih postopkih mirujočega prometa v Izoli«, na kar pa se varnostni načrt in morebitni drugi dokumenti, ki določajo sistemizacijo delovnih mest in opis delovnih nalog v občinskem redarstvu, nedvomno ne nanašajo. Kot že prej pojasnjeno, mora občinsko redarstvo delovati v okviru in na podlagi ZORed, Zakona o pravilih cestnega prometa in Odloka ureditvi cestnega prometa v občini Izola, iz katerih jasno izhaja, kakšne so njegove pristojnosti v prekrškovnih postopkih v zvezi z nadzorom nad izvajanjem Zakona o pravilih cestnega prometa in Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Izola. Zakonske pristojnosti in način postopanja občinskega redarstva so torej jasno zakonsko določeni. Ali in kako organ te pristojnosti izvaja v praksi (čemur v bistvu oporeka prosilec, ki zatrjuje neenako obravnavo v teh postopkih), pa ne more biti predmet pritožbenega postopka pred IP. Kot pritožbeni organ v zvezi z dostopom do dokumentov, ki pri organu že obstajajo, se IP v presojo delovanja organa izven tega vprašanja namreč ni pristojen spuščati. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstaja, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

Prav tako IP ni pristojen za presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še z drugimi dokumenti, za katerega prosilec šteje, da bi ga organ moral imeti. Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da je organ prosilcu posredoval vse informacije javnega značaja, s katerimi razpolaga, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka