prosilec - Občina Škofja Loka

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval pojasnilo, zakaj in na katerih podlagah je prišlo do odločitve, da se določeno parcelo umesti med nezazidana stavbna zemljišča. IP je ugotovil, da zahtevane informacije izhajajo iz veljavne zakonodaje in sprejetih občinskih prostorskih aktov, drugi dokumenti v zvezi s tem pa pri organu ne obstajajo. Ker organ za potrebe prosilca ni dolžan ustvarjati informacij, z dokumenti v materializirani obliki pa organ ni razpolagal, je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-288/2017/4
Datum: 12. 12. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……………………(v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 11. 2017 zoper odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), št. 0900-0041/2017 z dne 17. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 20. 9. 2017 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej med drugim navaja, da do danes ni prejel odgovora na vprašanje, zakaj in na katerih podlagah je prišlo do odločitve, da se parcelo z zelenico, par. št……………, umesti med nezazidana stavbna zemljišča. Dne 18. 9. 2017 ga je organ seznanil s tem, da je o tem odločal kolegij župana. Prosilec iz tega razloga prosi za zapisnik tega kolegija in poimenski seznam. Nadalje prosi za pojasnilo, na katerih strokovnih, urbanističnih in pravnih podlagah se je v zvezi s predmetno parcelo tako odločalo ter za sklepe, ki se nanašajo na to zadevo, iz katerih bo razvidno, na katerih podlagah je bilo tako odločeno.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 0900-0041/2017 z dne 17. 10. 2017. Pojasnjuje, da z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga, da pa prosilcu obenem posreduje tudi pojasnilo št. 0900-0041/2017 z dne 9. 10.2017, ki ga prilaga k odločbi in v katerem prosilcu pojasnjuje potek zadeve. Iz predmetnega pojasnila izhaja, da želi organ prosilca seznaniti z osnovnimi načeli priprave prostorskih aktov in postopkov sprejemanja, v nadaljevanju pa podaja kronološko urejene informacije v zvezi z obravnavo pobud za spremembo namenske rabe, ki jih je vložil prosilec. Med drugim pojasnjuje, da je prosilec v letu 2006 vložil pobudo za spremembo namembnosti parcele ……………v kmetijsko zemljišče. Pobuda je bila obravnavana v sklopu izdelave Občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka (v nadaljevanju OPN), ki je potekala v tem času. Ker se navedeno zemljišče nahaja v širšem območju stavbnih zemljišč, pobuda ni bila upoštevana. V času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN (v januarju 2011) je bil prosilec seznanjen, da njegova pobuda ni bila upoštevana, zato je tudi podal pripombo na razgrnjeno gradivo. Pripomba ponovno ni bila upoštevana, iz istega razloga kot pobuda. Poleg tega dejanska raba ni ustrezala kmetijski rabi, saj so na zemljišču že stali objekti. V mesecu juliju 2011 je bil prosilec pisno seznanjen s stališčem do pripombe. Postopek priprave in sprejema OPN je bil zaključen v začetku leta 2014, sprejet akt pa je stopil v veljavo dne 21. 1. 2014. Organ je v letu 2016 pristopil k analizi pobud za spremembo namenske rabe in o tem javnost seznanil z javnim naznanilom. Za izvedbo naloge je bil v postopku javnega naročila izbran izvajalec Locus d.o.o., s katerim je bila sklenjena pogodba septembra 2016, naloga je bila zaključena v maju 2017. Analiza pobud je vključevala vzpostavitev kriterijev za presojo pobud ter analizo prejetih pobud. V tem postopku ni bila ustanovljena oziroma imenovana nobena komisija, saj za to ni bilo potrebe, ker so se pobude analizirale na osnovi sprejetih kriterijev. Po zaključeni nalogi so strokovne službe vodstvo občine seznanile z vsebino pobud in rezultati analize, pobudniki pa so prejeli pisne odgovore.

Dne 15. 11. 2017 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 0900-0041/2017, v kateri je navedel, da do danes ni prejel informacije, kdo, kateri občinski organ, je parcelo …………umestil med nezazidana stavbna zemljišča in na podlagi katerih osnov se je to zgodilo. Prosilec se sprašuje, če se je odločalo na podlagi strokovnih, urbanističnih, pravnih, trajno – razvojnih, političnih itd. razlogov, ob dejstvu, da je v pobudah iz utemeljenih razlogov nasprotoval taki opredelitvi, predvsem iz vidika trajnostnega razvoja območja, urbanističnih razlogov, nespornega obstoja varovalnih pasov na parceli, nezmožnosti priključitve parcele na komunalno infrastrukturo in pa zaradi dejstva, da občina ni pridobila soglasja kmetijskega ministrstva za tovrstno spremembo. Umestitev parcele med nezazidana zemljišča se je dejansko zgodila. Do danes pa se ne ve, kdo je to storil in na katerih osnovah, z vsemi šestnajstletnimi posledicami. Prosilec še dodaja, da je po do sedaj zbranih informacijah, ki jih je pridobil s strani izdelovalca prostorskega akta, od šefov – referentov v občinski upravi, organov občine, kolegija župana in osebno od župana, dobil le nasprotujoče si in zavajajoče informacije, da tega ni storil nihče, s prevalitvami drug na drugega. Iz navedenega po mnenju prosilca izhaja, da nihče o ničemer ni odločal, kar pomeni, da se je zgodila »napaka« neznanega dne, na neznanem mestu in na neznan način. Prosilec pričakuje, da bo vendarle dobil informacijo, ki ima nesporno javni značaj in to v najkrajšem možnem času: kdo, kateri organ s sestavo, je parcelo z zelenico, par. št………….., umesti med nezazidana stavbna zemljišča ter na katerih konkretnih podlagah. Prosilec še dodaja, da ne potrebuje ne konkretnega – posplošenega odgovora, kot ga je prejel s prilogo št. 0900-0041/2017 z dne 9. 10. 2017, ki mu je bila posredovana skupaj z izpodbijano odločbo. Meni, da je njegov zahtevek za informacijo javnega značaja dovolj jasen in da lahko pričakuje konkreten odgovor.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 23. 11. 2017 odstopil v reševanje IP.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je IP organ dne 24. 11. 2017, s pozivom št. 090-288/2017/2, pozval za dodatna pojasnila. Pozval ga je, naj pojasni in priloži dokumente, če z njimi razpolaga, glede naslednjih vprašanj:
1.    Ali je bila parcela, na katero se nanaša zahteva prosilca, par. št………., kadarkoli opredeljena kot kmetijsko zemljišče in do kdaj (če je bila) ter na podlagi katere pravne podlage je bila namembnost tej parceli spremenjena in kdaj?
2.    Kateri organ je bil pristojen za sprejem odločitve o spremembi namembnosti in na kakšen način je potekal postopek sprejemanja te odločitve?
3.    Ali je bilo v postopku pridobljeno soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (če je bilo to soglasje sploh potrebno)?
4.    Ali v zvezi s spremembo namembnosti predmetne parcele organ razpolaga s kakršnimikoli zapisniki kolegija župana oz. drugega kolegijskega organa ter v zvezi s tem sprejetimi sklepi? 

Organ je na poziv IP odgovoril dne 11. 12. 2017, z dopisom št. 0900-0041/2017. Glede zastavljenih vprašanj je pojasnil naslednje:
1.    Namenska raba parcele ……………..je bila spremenjena iz kmetijske rabe v stavbno zemljišče v postopku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do 1990 (Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990, Ur.l. RS, št. 103/2004 z dne 23. 9. 2004). Postopek sprememb in dopolnitev je bil pričet na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur.l. RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/2001-ZPPreb) in končan na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/02, 8/03), ki je omogočal, da se postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po tem zakonu. Podlaga za sprejem prostorskega akta je bil tudi Statut Občine Škofja Loka (Ur. l. RS, št. 37/95, 47/98).
2.    Sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do 1990 (Ur.l. RS, št. 103/2004 z dne 23. 9. 2004) je potekal skladno s tedaj veljavnimi predpisi, navedenimi po točko 1. Odlok je sprejel občinski svet Občine Škofja Loka na svoji seji dne 19. 7. 2004.
3.    V skladu s 172. členom Zakona o urejanju prostora je Občina Škofja Loka dne 7. 5. 2004 zaprosila za sklep Vlade RS o ugotovitvi usklajenosti predloga »Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990« z obveznimi izhodišči prostorskih aktov Republike Slovenije. Pred tem je občina vložila zahteve za vsa zakonsko predpisana mnenja. Vlogi so bila priložena vsa mnenja nosilcev urejanja prostora. Nosilec urejanja prostora za področje kmetijskih zemljišč svojega mnenja ni izdal v 30 – dnevnem zakonskem roku (molk organa), zato se je postopek nadaljeval brez njegovega mnenja, skladno z veljavno zakonodajo. Občina je 23. 6. 2004 prejela sklep Vlade RS o usklajenosti.
4.    Z dokumenti, ki jih prosilec zahteva, organ ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec je z zahtevo z dne 20. 9. 2017 zahteval informacijo o tem kdo, kateri občinski organ, je parcelo ………… umestil med nezazidana stavbna zemljišča in na podlagi katerih osnov se je to zgodilo. Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca zavrnil, z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. 

Izhajajoč iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ gre za informacijo javnega značaja takrat, kadar so izpolnjeni naslednji kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, sporno pa je vprašanje, ali organ z zahtevnimi informacijami razpolaga. 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z drugimi dokumenti o tem, zakaj in na katerih podlagah je prišlo do odločitve, da se parcelo z zelenico, par. št……….., umesti med nezazidana stavbna zemljišča, ne razpolaga. IP je namreč sledil pojasnilom organa iz odgovora št. 0900-0041/2017 z dne 11. 12. 2017, iz katerega sledi, da je bila namembnost predmetnemu zemljišču iz kmetijske v stavbno rabo spremenjena z občinskim aktom - Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990, Ur.l. RS, št. 103/2004 z dne 23. 9. 2004 – dalje Odlok. Odgovor na vprašanje, ki ga v zahtevi z dne 20. 9. 2017 postavlja prosilec, tako neposredno izhaja iz sprejetega in javno dostopnega občinskega predpisa. Prav tako je organ v predmetnem odgovoru pojasnil, da je navedeni odlok sprejel občinski svet, in sicer dne 19. 7. 2004. Tako tudi odgovor na vprašanje prosilca, kdo, kateri občinski organ, je parcelo …….umestil med nezazidana stavbna zemljišča, izhaja iz prej navedenega Odloka – ki ga je sprejel občinski svet. Navedeno je skladno z 29. členom Zakona o lokalni samoupravi , po katerem je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V okviru svojih pristojnosti občinski svet med drugim sprejema odloke in druge občinske akte ter sprejema prostorske in druge razvojne plane občine. Izhajajoč iz navedenega je IP sledil pojasnilu organa, da je odločitev, ki zanima prosilca, sprejel občinski svet, in sicer že z Odlokom leta 2004. Ob tem je organ prepričljivo podal tudi odgovor na pritožbene navedbe prosilca, da bi v zvezi s spremembo namembnosti predmetnega zemljišča moralo mnenje podati tudi kmetijsko ministrstvo. Organ je namreč pojasnil, da je bilo predmetno ministrstvo v postopku pozvano na izdajo mnenja, ker pa ga v zakonskem roku ni podalo, se je postopek nadaljeval, skladno z zakonom, brez predmetnega mnenja. Je pa soglasje k predlogu Odloka podala Vlada RS, in sicer dne 23. 6. 2004. Organ je nadalje še pojasnil, da v zvezi z zahtevo prosilca z drugimi dokumenti ne razpolaga, o čemu IP ne dvomi. Organ je namreč v postopku pokazal pripravljenost sodelovati s prosilcem in z IP, posredoval je vsa zahtevana pojasnila in prosilcu v pojasnilu z dne 9. 10. 2017 podrobno pojasnil postopek priprave OPN, čeprav tega (po izdaji izpodbijane odločbe) po ZDIJZ ni bil več dolžan.

 
IP ob tem še dodaja, da se prosilec v pritožbenih navedbah sicer delno usmerja tudi v povzemanje razlogov, ki jih je podal v pobudah za spremembo namembnosti predmetnega zemljišča od leta 2006 dalje, vendar pa te navedbe za odločitev IP v tem postopku niso relevantne. Ker je prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja z dne 20. 9. 2017 želel informacijo o tem, zakaj in na katerih podlagah je prišlo do odločitve, da se parcelo z zelenico, par. št………………, umesti med nezazidana stavbna zemljišča, je predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku le dokumentacija, iz katere izhajajo odgovori na ta vprašanja. Kot izhaja iz pojasnil organa prosilcu z dne 9. 10. 2017, odgovor št. 0900-0041/2017, je bilo predmetno zemljišče v sklopu izdelave Občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka leta 2006, že uvrščeno med stavbna zemljišča in posledično torej iz gradiv v zvezi s sprejemom tega in naslednjih občinskih prostorskih načrtov, od leta 2006 dalje, informacije ki jih zahteva prosilec, ne morejo izhajati. Posledično torej zahtevi in pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. 

Iz vsega navedenega izhaja, da organ v zvezi z zahtevo prosilca ne razpolaga z nobenimi dokumenti, ki ne bi že bili javno dostopni. Ob tem IP še pripominja, da organ, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, prosilcu ni dolžan posredovati informacij, ki so dostopne v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopne. V konkretnem primeru je javno dostopen tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990, Ur.l. RS, št. 103/2004 z dne 23. 9. 2004, s katerim se lahko prosilec seznani preko naslednje povezave: https://www.uradni-list.si/_pdf/2004/Ur/u2004103.pdf (spletna stran Uradnega lista RS, elektronski Uradni list RS, leto 204, št. 103).

IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še z drugimi dokumenti, za katerega prosilec domneva, da bi jih organ moral imeti. 

Po preučitvi celotne zadeve je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka