prosilec - Komunala Tržič

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je vložil zoper odločbo pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v delu zahteve niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, v delu zahteve pa je podana izjema varstva osebnih podatkov, zaradi katere je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil že organ. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-287/2017/5
Datum: 8. 12. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 11. 2017, zoper odločbo KOMUNALE TRŽIČ d.o.o., Pristava, Mlaka 6, 4290 Tržič (v nadaljevanju: organ) št. 4/2017-IJZ z dne 23. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 7. 11. 2017 zoper odločbo KOMUNALE TRŽIČ d.o.o. št. 4/2017-IJZ z dne 23. 10. 2017 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 2. 10. 2017 zahteval dostop do naslednjih dokumentov, v obliki fotokopije ali izpisa v formatu A4 ali drugem formatu:
-    o izvedbi priključitve stavbe na javno kanalizacijo za obstoječo stanovanjsko hišo …, iz katerih je razvidno, ali je obstoječi objekt priključen na javno kanalizacijo oziroma ali se odpadna voda odvaja v obstoječo greznico, nepretočno greznico ali malo čistilno napravo v skladu s 6. in 7. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 42/14; v nadaljevanju: Odlok);
-    dokument lastnice hiše, s katerim je zaprosila za pregled izvedbe priključitve stavbe na javno kanalizacijo oziroma uporabo greznice, nepretočne greznice ali male čistilne naprave ter dokument izvajalca javne službe, ki je potrdil pregled in ustreznost izvedbe priključitve na javno kanalizacijo, nepretočno greznico ali malo čistilno napravo, s priloženo skico;
-    dokument (evidenca uporabnikov), iz katerega je razvidno, za koliko uporabnikov je evidentirano in obračunano za opravljanje storitev na naslovu na dan 31. 7. 2017;
-    za to odjemno mesto navedene stanovanjske stavbe izpis vseh računov (z vrednostmi po posameznih postavkah oskrba s pitno vodo, komunalne odpadne vode, odpadki), ki jih je organ izstavil … od 31. 7. 2015 do danes ter izpis vseh plačil teh računov od omenjenega subjekta.

Organ je z odločbo št. 4/2017-IJZ z dne 23. 10. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno s katero se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Navaja določbe 1. in 3. točke 6. člena ter 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Na podlagi teh določb tako ugotavlja, da gre v primeru zahteve prosilca iz vseh štirih točk za izjemo posredovanja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako pa bi razkritje dokumentov za točno določeno osebo pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. V navedenem primeru namreč obdelave osebnih podatkov ne določa niti zakon niti ni podana osebna privolitev fizične osebe, na katero se podatki nanašajo. Pojasnjuje še, da je bilo v podobnih zadevah odločeno tudi z odločbami IP št. 090-157/2014/4 z dne 5. 9. 2014 in Sodbo Upravnega sodišča št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014. Preveril je tudi možnost delnega dostopa, vendar po njegovem mnenju delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni mogoč, saj glede na zadevo iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, na da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost.

Prosilec je zoper predmetno odločbo organa vložil pritožbo z dne 7. 11. 2017, v kateri navaja, da je prišlo v postopku do bistvene kršitve pravil upravnega postopka in napačne uporabe določil ZDIJZ:
-    Organ je v nasprotju z določbami ZDIJZ navedel v Pravnem pouku plačilo upravne takse za pritožbo, s čimer je po mnenju prosilca poskušal le-tega zavesti in odvrniti od zakonite pritožbe ali mu ob tem neupravičeno naložiti stroške postopka.
-    Organ se je pri odločanju oprl na varstvo osebnih podatkov, vendar prosilec ne pričakuje dokumentov z osebnimi podatki lastnice, ampak dokumente, ki potrjujejo začetek postopka priključitve objekta po določbah Odloka in zakonito izvajanje javne službe s strani organa, ki je v 100% lasti Občine Tržič ter … 
-    Organ ne sledi določbam ZDIJZ in strokovnim razlagam IP, da se v postopku upoštevajo temeljna načela upravnega postopka in preskrbi vse, kar je potrebno, da se ugotovi dejansko stanje, zavaruje pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To naj bi organ najlažje dosegel, saj se zahteva nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, hkrati pa lahko vključi v postopek vse subjekte, na pravice in pravne koristi katerih bi lahko vplivala odločitev v konkretnem primeru.
-    Postavlja se vprašanje, zakaj organ ni sledil varstvu osebnih podatkov v primeru zahteve z dne 13. 6. 2017, ki se je nanašala …, ampak je poskušal podatke prekriti z vidika t. i. tržne dejavnosti, nato pa je na zahtevo IP posredoval informacije javnega značaja brez omejitve oziroma varstva osebnih podatkov. Opirajoč se na obrazložitev odločbe IP … organ v konkretnem postopku ne sledi napotilom IP, da se v postopku upoštevajo temeljna načela upravnega postopka in preskrbi vse, kar je potrebno, da se ugotovi dejansko stanje, zavaruje pravice in pravne koristi stranke ter izda pravilna in zakonita odločba. To naj bi najlaže dosegel organ, saj se zahteva nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, hkrati pa vključi v postopek vse subjekte, na pravice in pravne koristi katerih bi lahko vplivala odločitev v konkretnem primeru
-    Sklicevanje na varstvo osebnih podatkov tako po mnenju prosilca ni upravičeno. Ne v Odloku in ne na spletni strani ni navedeno, da so ti podatki zaupni, prav tako ne zdrži navedba organa, da v navedenem primeru obdelave osebnih podatkov ne določa niti zakon niti ni podana osebna privolitev fizične osebe, na katero se nanašajo podatki. Zahtevani podatki so po njegovem mnenju samo dokaz, da je imenovana začela leta 2015 postopek za priključitev objektov …, kot ji to kot fizični osebi nalaga Odlok. Nikakor ti dokumenti ali podatki niso zaupni, saj na podlagi le-teh organ poroča o izvajanju obveznosti, ki jih nalagajo določbe prej navedenega odloka. Ne zdrži tudi obrazložitev, da se ti podatki v organu ne obdelujejo, saj gre za izvajanje javne službe in storitev, kar pa brez obdelave osebnih podatkov ni mogoče. Organ razpolaga s katastrom komunalne infrastrukture, kar pomeni, da ima v vsakem trenutku dostop do podatkov o komunalni opremljenosti vseh objektov v Občini Tržič. 
-    Po mnenju prosilca organ na svoji spletni strani nima pravilno objavljenega kataloga informacij javnega značaja, saj uporabnika napotuje na pregled tiskanega kataloga, ki si ga je možno ogledati samo na sedežu organa.
-    Pojavlja se absurd poskusa prekrivanja podatkov, saj je …. Glede na to, da je objekt … kupljen nekaj let nazaj in sta imenovana zakonca, je jasno, da je … polovični lastnik objekta, ne glede na to, da je v zemljiški knjigi navedena lastnica …. Objekt sta kupila skupaj – v času trajanja zakonske zveze. Podatki se torej nanašajo tudi …. Prosilec zato meni, da je njegova pravica kot občana, verjeti in vedeti, da so se v konkretnem primeru …, s strani obeh imenovanih, dosledno upoštevale določbe Odloka …. Možno je, da bi razkritje določenih informacij razkrilo nesposobnosti ali korupcijo v organu ali omajalo njegovo verodostojnost poslovanja in uporabe javnih sredstev.
-    Dejavnost organa se izvaja v javnem interesu, zato je organ zavezan k preglednemu poslovanju in transparentnosti delovanja. Organ mora zato uporabljati javna sredstva za izvajanje javne službe v okviru zakonskih zahtev in omejitev, kar pa se nanaša tudi na pravilno pridobivanje sredstev s strani uporabnikov (plačilo položnic za komunalne storitve). Če bi onemogočili dostop do podatkov o načinu izvajanja javne službe (priklop na kanalizacijo, mala komunalna čistilna naprava,…), bi onemogočili nadzor javnosti nad tem, kako se določene javne dobrine zagotavljajo in kako se v praksi realizira Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Tržič, ki ga je sprejel župan in je odgovoren za njegovo uresničevanje. Pri tem kot represivno sredstvo župan uporablja medobčinski inšpekcijski organ, ki občanom predpisuje globe za neizvajanje priklopov na javno kanalizacijsko omrežje in v inšpekcijskem postopku nastopa kot drugostopenjski organ.…

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 9/2017-IJZ z dne 20. 11. 2017, poslal v odločanje IP. V zvezi z navedbo obveznosti plačila upravne takse v znesku 18,10 evrov za vložitev pritožbe še navaja, da nikakor ni imel namena zavesti prosilca in ga odvrniti od zakonite pritožbe ali mu ob tem neupravičeno naložiti stroške. Naknadno je prišel do ugotovitve, da plačilo upravne takse v primeru tovrstne pritožbe ni potrebno. Glede pritožbenih navedb še pojasnjuje, da nikjer ne navaja, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Navaja še, da prav tako vodi tudi vse potrebne evidence ter deluje transparentno in pregledno, kljub temu pa v konkretnem primeru meni, da gre za izjemo posredovanja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in da bi razkritje podatkov za določeno fizično osebo pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Meni tudi, da delni dostop ni mogoč, saj glede na zadevo iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vseh podatkov fizične osebe, na katero se nanašajo, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Tudi z izbrisom osebnih podatkov fizične osebe iz zahtevanih dokumentov bi se namreč lahko razkrila njena identiteta, kar pa je v nasprotju z določbami ZVOP-1, na podlagi katerega je organ dolžan osebne podatke, ki jih zbira, varovati. Na poziv IP je organ posredoval 4. 12. 2017 fotokopije izdanih računov za obdobje od 31. 8. 2015 do 31. 8. 2017 ter fotokopije kartic stranke za leta 2015, 2016 in 2017, 6. 12. 2017 pa še dodatno pojasnilo.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja tako izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. 

Upoštevaje navedeno, dokumente, ki jih je organ posredoval IP, in pojasnila organa, je IP ugotovil, da organ z dokumenti, ki so zahtevani v prvih treh alinejah zahteve, ne razpolaga v materializirani obliki Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato se zahteva v tem delu zavrne. IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, saj je organ ustrezno pojasnil razlog, zakaj s temi dokumenti ne razpolaga. ki pa ga dodatno potrjujejo še posredovani dokumenti.

Nadalje IP ugotavlja, da ni sporno, da posredovani dokumenti, ki se nanašajo na četrto alinejo zahteve, izvirajo iz delovnega področja organa in da organ razpolaga z njimi v materializirani obliki, sporno pa je, ali so dostopni prosilcu po ZDIJZ. IP ugotavlja tudi, da se ti posredovani dokumenti nanašajo na komunalne storitve organa za določeno fizično osebo in plačilo teh storitev s strani fizične osebe.

Glede na to, da je organ zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme. V skladu z navedeno določbo organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1, in sicer je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 10. člen ZVOP-1.

Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti: 
-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in 
-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 10. člena ZVOP-1. 

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP sledil utemeljitvi organa v izpodbijani odločbi, da zahtevani dokumenti iz četrte alineje zahteve obsegajo varovane osebne podatke. Ta namreč izhaja iz pravilne ugotovitve, da bi razkritje zahtevanih dokumentov za točno določeno osebo pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1 in da obdelave osebnih podatkov v tem primeru (posredovanje javnosti – torej tudi prosilcu) ne določa niti zakon niti ni podana osebna privolitev fizične osebe, na katero se podatki nanašajo. Ker torej ni podana ustrezna zakonska podlaga za njihovo razkritje, je pravilna odločitev organa, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. Prav tako je IP sledil odločitvi organa, da delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni mogoč, saj glede na postavljeno zahtevo, iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti osebnih podatkov, na da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Zahtevani dokumenti se namreč nanašajo na točno določeno posameznico. To pomeni, da tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih anonimizacija dokumentov ni možna. Kot pravilno navaja organ, je takšno stališče zavzelo Upravno sodišče v sodbi št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, pa tudi v sodbi št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014.

V zvezi z navedbami prosilca glede napačnega napotila organa v pravnem pouku izpodbijane odločbe o plačilu upravne takse pa IP navaja, da je organ pojasnil razloge za napačno napotilo (IP jih povzema v uvodu te odločbe), in ugotavlja, da prosilcu niso povzročile škode. Temu IP še dodaja, da napačen ali neobstoječ pravni pouk po stališču sodne prakse ne more biti v škodo stranki (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1169/2010 z dne 30. 11. 2010 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2248/2009 z dne 26. 8. 2009), prav tako pa napačen pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot jih po zakonu stranka ima (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 347/2015).
Glede pritožbenih navedb prosilca, da organ ni sledil napotilom IP po odločbi IP št. …, IP navaja, da v obravnavanem primeru ne gre za identičen primer, saj se zahteva ne nanaša na iste dokumente, kot so bili predmet odločanja IP v prej navedeni zadevi. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, zakaj organ ni v navedenem primeru sledil varstvu osebnih podatkov kot v obravnavanem primeru. Pri poslovnih subjektih namreč ni mogoče govoriti o osebnih podatkih, kar velja tudi v primerih, ko fizične osebe opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost (v obravnavanem primeru …). V zadevi IP št. … so bili namreč presojani dokumenti, ki so se nanašali na poslovni subjekt, v obravnavanem primeru pa se nanašajo na določeno fizično osebo. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je organ poskušal podatke v zadevi št. … prekriti z vidika t.i. tržne dejavnosti, pa IP še navaja, da je organ tudi glede tega sledil obrazložitvi in napotilom IP po odločbi št. …, kar dejansko potrjuje že sam prosilec, ko navaja «pa je nato posredoval informacije javnega značaja, brez omejitve oz. varstva osebnih podatkov…«.

Prav tako ne zdržijo pritožbene navedbe prosilca, da ne v Odloku in na spletni strani organa ni navedeno, da so zahtevani podatki zaupni. V obravnavanem primeru gre za zahtevo po ZDIJZ, zato sta organ in IP dolžna postopati primarno po določbah tega zakona, ki določa prost dostop do informacij javnega značaja, razen v primerih, ko so podane izjeme po 5.a in prvemu odstavku 6. člena ZDIJZ. Ker je v obravnavanem primeru podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ ravnal pravilno, ko je pri odločanju upošteval določbe ZVOP-1, kar je IP utemeljil že predhodno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča erga omnes, kar pomeni, da je prosto dostopna informacija javnega značaja dostopna vsakomur (torej pravnim in fizičnim osebam), zato je še toliko bolj pomembna ustrezna presoja posameznih dokumentov. Rezultat presoje oziroma odločitev v postopku po ZDIJZ mora biti enaka za vse. Povedano drugače, namen ZDIJZ je sicer zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, vendar to ne pomeni, da so avtomatično javno dostopni vsi dokumenti organa. Če bi bil namreč namen ZDIJZ, da so vse informacije javnega značaja javno dostopne, ne bi določal tudi izjem, na podlagi katerih posamezne informacije javnega značaja niso prosto dostopne.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da ne zdrži obrazložitev organa, da se zahtevani podatki v organu ne obdelujejo, kar prosilec med drugim utemeljuje tudi s tem, da organ izvaja javno službo in storitve, kar brez obdelave osebnih podatkov ni mogoče, pa IP navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe to ne izhaja. Organ namreč ne zanika, da z zahtevanimi podatki razpolaga, ampak je, kot že navedeno, ugotovil, da zahtevani podatki niso prosto dostopni. 

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca o lastništvu predmetnega objekta pa IP navaja, da ugotavljanje solastništva zakoncev ni v pristojnosti IP in tako tudi ne more biti predmet odločanja v postopku po ZDIJZ.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je sicer ugotovil, da je organ glede prvih treh alinej zahteve navedel napačne razloge za zavrnitev (izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna pa bi bila obrazložitev, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja), vendar je izrek zakonit, zato je pritožbo v tem delu zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. Pritožbo, ki se nanaša na dokumente iz četrte alineje zahteve prosilca, pa je IP zavrnil na podlagi prvega 248. člena ZUP, ker je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka