prosilka - Občina Vrhnika

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokumentacijo, ki naj bi bila podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja za določen objekt. Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, kakor to določa 4. člen ZDIJZ, saj z njimi ne razpolaga. Namreč, dokumenti, ki jih prosilka zahteva predstavljajo (1) dokumente, ki jih skladno s takrat veljavno  zakonodajo v času pridobivanja gradbenega dovoljenja in izgradnje konkretnega objekta ni bilo potrebno izdelati oziroma z njimi razpolagati, in (2) dokumente, s katerimi organ ni pristojen razpolagati, temveč jih posedujejo drugi organi. V posledici navedenega je organ prosilkino zahtevo v celoti zavrnil. Prosilka je vložila pritožbo sklicujoč se, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti. IP je po pregledu spisovne dokumentacije, veljavne zakonodaje in upoštevajoč pojasnila organa ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, in je zato sledil njegovim navedbam. Skladno s tem je IP pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno in zaključno pojasnil, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-285/2017/4
Datum: 23. 2. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US, 102/15-ZDIJZ-E in 7/2018-ZDIJZ-F; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 15. 11. 2017, zoper odločbo št. 090-1/2017-24 z dne 2. 11. 2017, Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

 
1.     Pritožba prosilke z dne 15. 11. 2017 zoper odločbo Občine Vrhnika, št. 090-1/2017-24 z dne 2. 11. 2017, se zavrne.

 
2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 
O b r a z l o ž i t e v :

 
Prosilka je dne 6. 9. 2017 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala več informacij javnega značaja, in sicer:
1.    Elaborat kot študijo ali zasnovo požarne varnosti za objekt na naslovu … (št. 14/2012-zpv), ki je bil sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 352-148/2012 (217) z dne 8. 11. 2012 in izdelan na podlagi ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/04) in v tem času veljavnih podzakonskih aktov,
2.    Elaborat kot študijo ali zasnovo požarne varnosti za objekt na naslovu …, ki bi moral biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 307-351-72/2004 z dne 11. 8. 2004 in izdelan na podlagi ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/04) in v tem času veljavnih podzakonskih aktov, vendar na gradbenem dovoljenju ni naveden,
3.    Lokacijsko informacijo, ki ni navedena na gradbenem dovoljenju, vendar je bila v času izdaje gradbenega dovoljenja predpisana,
4.    Celotno lokacijsko dokumentacijo z lokacijskim dovoljenjem, ki sta bila in morala biti sestavni del in bistvena podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja št. 307-351-72/2004 z dne 11. 8. 2017 za … in nista navedena na citiranem gradbenem dovoljenju. Lokacijska dokumentacija vsebuje najmanj sledeče podatke:
1)    Podatke o veljavnem prostorskem aktu
2)    Stanje terena in objektov pred gradnjo,
3)    Konkretizacijo posega v prostor,
4)    Natančni opis obstoječega objekta pred gradnjo,
5)    Natančni opis predvidene rekonstrukcije in spremembe namembnosti iz poslovno stanovanjskega objekta sedemstanovanjski objekt,
6)    Opis zemljiških parcel, na katerih je določena parcela za gradnjo, z opisom velikosti oblike in lege,
7)    Opis in prikaz utrjenih, povoznih in označenih parkirnih površin, zelenih površin in zazidanosti parcele ter obvezni grafični prikaz gradbene parcele, zazidanih površin, zelenih površin, utrjenih površin z natančnim prikazom parkirnih mest,
8)    Opisi odmikov objekta od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov in odmiki od varovalnih pasov ter obvezni grafični prikaz lege objekta na zemljišču,
9)    Opis in prikaz stopnje izkoriščenosti gradbene parcele,
10)    Opis in prikaz minimalne zakonsko predpisane komunalne opremljenosti (dovoz – dostop, elektrika, vodovod, kanalizacija, odvoz odpadkov) ter obvezni grafični prikaz,
11)    Opis pričakovanih vplivov na okolico,
12)    Tekstualni in grafični opis ureditve gradbišča,
13)    Obvezna navedba prostorsko ureditvenih aktov, ki so bili podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije, izdaje lokacijskega dovoljenja in na tej podlagi izdelane projektne dokumentacije, opis skladnosti s prostorsko veljavnimi akti.
5.    Uporabno dovoljenje s šifro 351-146/2006 (307) z dne 29. 8. 2006 in projektno dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo tega uporabnega dovoljenja: 
1)    0 - vodilno mapo z vsemi sestavnimi deli (faza projekt izvedbenih del) št. 5/2005, 
2)    PID načrt arhitekture (faza projekt izvedbenih del), 
3)    PID načrt gradbenih konstrukcij (faza projekt izvedbenih del), 
4)    PID načrt električnih inštalacij in električne opreme, 
5)    PID načrt strojnih inštalacij, 
6)    gradbeni dnevnik, dokazilo o zanesljivosti objekta, navodila za vzdrževanje in obratovanje objekta, 
7)    PID geodetski posnetek, ki je moral biti obvezen del pri izdaji citiranega uporabnega dovoljenja in vpis objekta v uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije.

Informacije javnega značaja je prosilka zahtevala v obliki fotokopij, v elektronski obliki na CD zgoščenki in v elektronski obliki na elektronsko pošto. 

Organ je dne 2. 11. 2017 izdal odločbo št. 090-1/2017-24, s katero je zahtevek prosilke v celoti zavrnil, saj je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je pojasnil, da je prosilka zahtevala dokumente, ki jih organ ni dolžan ali pristojen hraniti, oziroma dokumente, ki po njegovi vednosti nikoli niso obstajali, saj jih zakonodaja v času izdaje dotičnega gradbenega dovoljenja ni predvidevala. Kljub temu je organ prosilki posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, ki so povezani z nepremičninama na naslovih …, četudi ni šlo za zahtevane dokumente.

Natančneje, organ pojasnjuje, da s študijama ali zasnovama požarne varnosti za zahtevana objekta ne razpolaga, saj ne gre za dokumente, ki bi jih bil organ skladno z relevantno zakonodajo dolžan hraniti. Namreč občina teh dokumentov ne hrani za noben objekt. Nadalje organ pojasnjuje, da prav tako ne razpolaga z lokacijsko informacijo, lokacijskim dovoljenjem in niti z lokacijsko dokumentacijo za objekt na naslovu …. To utemeljuje z dejstvom, da ti dokumenti niso bili potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja za navedeni objekt. Namreč, gradbeno dovoljenje št. 307-351-72/2004 z dne 11. 8. 2004 za objekt na naslovu …, ki ga prosilka navaja v svoji pritožbi, je bilo izdano le za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta iz poslovno stanovanjskega objekta, ki je bil zgrajen pred letom 1967, v sedemstanovanjski objekt s pripadajočimi parkirišči. Posledično, ker ne gre za novo umeščanje objekta v prostor, kot gre v primeru novih gradenj, lokacijska preveritev obstoječih objektov ni potrebna. Organ tudi pojasnjuje, da je dne 1. 1. 2003 stopil v veljavo Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 10. 12. 2002), ki ni več predvideval izdaje lokacijskega dovoljenja in lokacijske dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje je bilo namreč izdano dne 11. 8. 2004, kar pomeni, da je v času postopka izdaje gradbenega dovoljenja že veljala nova zakonodaja. Organ je mnenja, da lokacijska dokumentacija in lokacijsko dovoljenje v konkretnem primeru ne obstajata niti pri nobenem drugem organu, saj investitor teh dokumentov skladno s takrat veljavno zakonodajo ni potreboval. Glede dokumentov, ki jih prosilka zahteva v točki 5, organ prav tako ugotavlja, da z njimi ne razpolaga. Namreč, uporabno dovoljenje in projektna dokumentacija so dokumenti, ki jih potrebuje upravna enota za vodenje upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, kar posledično pomeni, da je hramba teh dokumentov v pristojnosti upravne enote in ne v pristojnosti občine. 

Zoper odločbo organa je prosilka dne 15. 11. 2017 vložila pritožbo, v kateri navaja, da bi organ z zahtevano dokumentacijo moral razpolagati, saj tako določa zakonodaja. V kolikor pa ne hrani teh dokumentov, krši zakonske določbe. Prosilka v pritožbi tudi navaja, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, saj je na podlagi slednjih izdal odločbo o odmeri komunalnega prispevka za objekt na naslovu … . Skladno s povedanim prosilka vnovič poziva organ, naj ji posreduje vse dokumente, ki jih zahteva v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. 

Organ je z dopisom št. 090-28/2017-17(1-02) z dne 22. 11. 2017 IP odstopil pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, v reševanje. 

Organ je IP dne 14. 2. 2018 podal pojasnila glede prosilkinih navedb v pritožbi glede podlage za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka. In sicer je pojasnil, da podlago za izdajo odločbe niso predstavljali dokumenti, ki jih zahteva prosilka v tem postopku. Poleg tega je navedel, da organ tudi sicer ne hrani dokumentov povezanih z odmero komunalnega prispevka, saj to ni v njegovi pristojnosti, temveč jih navadno vrne projektantu. 

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali gre pri zahtevanih informacijah za dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in ali organ z dokumenti razpolaga.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: 
1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, 
2.    organ mora z njo razpolagati, 
3.    informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oziroma pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi. 

Po pregledu spisovne dokumentacije, veljavne zakonodaje in upoštevajoč pojasnila organa, IP nima razloga, da ne bi sledil njegovim navedbam, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da bi organ z njimi razpolagal. Organ je prosilki v obrazložitvi izpodbijane odločbe natančno in vestno pojasnil razloge, zaradi katerih ne razpolaga z posamičnimi zahtevanimi dokumenti. V obravnavani zadevi IP ne dvomi v obrazložitev organa v izpodbijani odločbi, da dokumentov ne poseduje z utemeljitvijo, da zahtevani dokumenti predstavljajo (1) dokumente, ki jih v času pridobivanja gradbenega dovoljenja in izgradnje objekta na naslovu … ni bilo potrebno izdelati oziroma z njimi razpolagati sklicujoč se na zakonodajo, ki je veljala v času nastajanja zahtevanih dokumentov, in (2) dokumente, s katerimi organ ni pristojen razpolagati, temveč jih posedujejo drugi organi. Navedene trditve organa se namreč ujemajo z relevantno zakonodajo in s spremembami zakonodaje (predvsem s sprejetjem ZGO-1, ki je pričel veljati dne 1. 1. 2003). IP hkrati izpostavlja, da prosilka ob vsem tem v svoji pritožbi z dne 15. 11. 2017 ni navedla nobenega dejstva ali predlagala izvedbe nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo nasprotno (npr. da organ dokumente ima, pa jih prosilki namerno ne želi posredovati).

Navedbe organa so prepričljive, smiselne in skladne z zakonodajo. Poleg tega je iz obrazložitve izpodbijane odločbe in priloženih dokumentov očitno, da si je organ prizadeval prosilki pomagati, saj ji je posredoval več dokumentov, s katerimi razpolaga in so povezani z objektoma na naslovih …, četudi prosilka z njimi ni bila zadovoljna. Skladno z vsem navedenim IP povzema, da iz nobenih ugotovitev ne izhaja, da bi organ dokumente imel, pa jih prosilki ne bi želel posredovati.

Nadalje IP še poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, a ob tem je potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij. Namreč organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP je skladno z vsem povedanim zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Neja Domnik, univ. dipl. prav
raziskovalka pri IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka