prosilec - Ministrstvo za finance RS

POVZETEK:

Organ je, sklicujoč na izjemo davčne tajnosti, zavrnil zahtevo za posredovanje podatka o začetku konkretnega postopka davčnega nadzora. IP je ugotovil, da posredovanje zahtevanega datuma prosilcu niti ne omogoča identifikacije davčnega zavezanca, niti razkritja podatkov, ki so v zvezi z davčno obveznostjo. Zahtevani datum sam po sebi zato ne izpolnjuje vseh kriterijev, ki jih za obstoj davčne tajnosti določa ZDavP-2, zato v konkretnem primeru zatrjevana izjema ni podana.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-281/2017/4
Datum: 29. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 11. 2017, zoper odgovor Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 9. 11. 2017, brez številke, v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

O D L O Č B O:

1 Pritožbi prosilca z dne 13. 11. 2017 zoper odgovor Finančne uprave Republike Slovenije z dne 9. 11. 2017, brez številke, se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi ter se odloči: 

Organ je dolžan prosilcu v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, iz dokumenta z naslovom »Vsebina mape za inšpekcijski pregled z zaporedno številko 143758« posredovati datum vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki se nahaja v šestem stolpcu druge vrstice tabele pod točko IX. Postopki. 

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 6. 11. 2017 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je prosil za datum izdaje sklepa o pričetku postopka davčnega nadzora, na podlagi katerega je organ nato izdal sklep št. DT 42910-138/2010 z dne 22. 11. 2010. Prosilec je navedel še, da ga zanima, kdaj je organ pričel postopek davčnega nadzora, na podlagi katerega je bil izdan sklep št. DT 42910-138/2010.

 
Organ je dne 9. 11. 2017 odgovoril, da zaradi varovanja davčne tajnosti ne more posredovati podatkov, ki se nanašajo na konkretno davčno zadevo.

 
Dne 13. 11. 2017 je organ prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da meni, da zahtevana informacija (datum začetka postopka) ne more biti davčna tajnost, ker davčni zavezanec v postopku ni znan oziroma ne zahteva identifikacije davčnega zavezanca. Posredovanje datuma začetka postopka prav tako ne omogoča identifikacije zavezanca za davek. Da takšni podatki niso davčna tajnost, dokazuje tudi objava stotih anonimiziranih odločb, ki jih je lani maja objavil organ na svoji spletni strani (npr. članek https://podcrto.si/podjetja-s-povezavami-v-davcnih-oazah-ki-jim-je-furs-odkril-najvec-neplacanega-davka-2-del/). Takrat organ podatkov o postopku ni obravnaval kot davčno tajnost. Zato prosilec meni, da je sklicevanje na davčno tajnost neupravičeno. 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odgovora ne bo nadomestil z novim, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DT 090-58/2017-6, z dne 20. 11. 2017, poslal IP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo oz. odgovor v delu, v katerem jo (ga) pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo oz. odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj je predmet presoje podatek, ki se nanaša na postopek davčnega inšpekcijskega nadzora.

IP ugotavlja, da je organ z elektronskim sporočilom z dne 9. 11. 2017 prosilcu zavrnil odgovor na vprašanje, kdaj je organ izdal sklep o pričetku postopka davčnega nadzora, na podlagi katerega je organ nato izdal sklep št. DT 42910-138/2010 z dne 22. 11. 2010, in kdaj je organ pričel ta postopek davčnega nadzora. V pritožbi prosilec izrecno navaja, da zahteva le datum začetka tega davčnega nadzora. Na podlagi prvega odstavka 135. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDavP-2) se davčni inšpekcijski nadzor začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Prosilec torej želi prejeti datum vročitve sklepa o davčnem nadzoru, na podlagi katerega je organ nato izdal sklep št. DT 42910-138/2010 z dne 22. 11. 2010.

Ali je pritožba dovoljena?

Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

IP je dne 27. 11. 2017 z namenom razjasnitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu in camera je IP vpogledal v zadevo s številko DT 42910-138/2010 in ugotovil, da vsebina te zadeve ni vodenje davčnega inšpekcijskega postopka, in da je bil v tej zadevi izdan interni sklep, vendar z drugim datumom, kot ga navaja prosilec, poleg tega pa tudi nobeden izmed ostalih dokumentov v tej zadevi nima datuma, kot ga navaja prosilec. Nobeden izmed dokumentov v zadevi s številko DT 42910-138/2010 torej ne ustreza izrecno dokumentu (sklep št. DT 42910-138/2010 z dne 22. 11. 2010), na podlagi katerega je prosilec postavil vprašanje in od katerega je posledično odvisna presoja, ali odgovor na vprašanje prosilca izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. 

IP pojasnjuje, da je osrednji in najpomembnejši del zahteve nedvomno opis informacije javnega značaja, s katero se želi prosilec seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ zato ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. točne opravilne številke zadev, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Natančni datumi ali zaporedne številke pa tudi niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Upoštevati je treba, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. V skladu z navedenim stališčem je bilo treba v konkretni zadevi upoštevati, da prosilec ne more vedeti točnih podatkov o posamičnem dokumentu iz zadeve s številko DT 42910-138/2010, da pa iz njegove zahteve izhaja, da ga zanima datum začetka davčnega nadzora, ki je povezan s to zadevo. IP je zato na ogledu in camera, na podlagi pojasnila organa ugotovil, da je zadeva s številko DT 42910-138/2010 povezana s postopkom davčnega inšpekcijskega nadzora številka 0610-822/09. IP je vpogledal v izpis »Vsebina mape za inšpekcijski pregled z zaporedno številko 143758«, ki se nanaša na navedeni postopek davčnega inšpekcijskega nadzora in ugotovil, da se v IX. točki z naslovom Postopki nahaja tabela, ki v šestem stolpcu druge vrstice vsebuje podatek o datumu vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki, kot je pojasnjeno že zgoraj, velja za začetek tega postopka in torej predstavlja podatek, ki ga zahteva prosilec (v nadaljevanju zahtevani datum).

Iz vsega navedenega izhaja, da odgovor na vprašanje prosilca oziroma zahtevani datum izhaja iz dokumenta z naslovom »Vsebina mape za inšpekcijski pregled z zaporedno številko 143758«, kar pomeni, da je pritožba dovoljena. IP je z vpogledom v navedeni dokument ugotovil, da odgovor na vprašanje oziroma zahtevani datum izhaja iz šestega stolpca druge vrstice tabele pod točko IX. Postopki. 

Organ se je pri zavrnitvi odgovora na vprašanje skliceval na izjemo davčne tajnosti po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP opravil vsebinski preizkus obstoja navedene izjeme.

Davčna tajnost

5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Za presojo konkretnega primera je najprej torej treba ugotoviti, ali bi razkritje zahtevanega datuma pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2. Ta v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena je nadalje določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače.

Dokument »Vsebina mape za inšpekcijski pregled z zaporedno številko 143758«, ki vsebuje zahtevani datum, nima oznake »davčna tajnost«. IP ugotavlja, da je navedeni dokument t.i. lastni dokument, tj. glede na 6. točko 7. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Pravilnik), izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost. Lastni dokumenti pa se, na podlagi četrtega odstavka 9. člena Pravilnika, ne označujejo z oznako »davčna tajnost«.

IP je v nadaljevanju presojal, ali so glede zahtevanega datuma kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji za obstoj davčne tajnosti, ki izhajajo iz prvega odstavka 15. člena ZDavP-2:
1. s podatki razpolaga davčni organ;
2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca;
3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo.

IP je ugotovil, da z zahtevanim datumom razpolaga davčni organ, tj. Finančna uprava RS, vendar pa nista izpolnjena drugi in tretji pogoj za obstoj davčne tajnosti. Dokument »Vsebina mape za inšpekcijski pregled z zaporedno številko 143758« sicer vsebuje podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca, in ki so v zvezi z davčno obveznostjo, saj gre dejansko za popis zadeve, ki se nanaša na davčni inšpekcijski postopek zoper konkretnega davčnega zavezanca. Vendar pa je treba v konkretni zadevi upoštevati, da je predmet presoje samo datum vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, torej zgolj datum, brez navedbe konkretnega davčnega zavezanca in brez podatkov, ki so v zvezi z davčno obveznostjo. Kot je pravilno navedel prosilec v pritožbi, posredovanje zahtevanega datuma niti ne omogoča identifikacije davčnega zavezanca, niti razkritja podatkov, ki so v zvezi z davčno obveznostjo. S posredovanjem zahtevanega datuma na podlagi ZMed oziroma ZDIJZ v konkretnem primeru ne bi bilo kršeno načelo tajnosti podatkov, saj z razkritjem tega podatka ne bi bil razkrit niti davčni zavezanec, niti njegov materialni položaj, ker ti podatki zgolj iz zahtevanega datuma niso razvidni, niti o njih ni mogoče sklepati.

IP še pripominja, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Vendar pa se mora prosilec ob vsem tem zavedati, da v primeru, če slučajno razpolaga (pa s tem v konkretnem primeru ni seznanil niti organa niti IP) s podatki, ki jih lahko poveže z zahtevanim datumom in na ta način identificira davčnega zavezanca ali podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo, takšno dejanje lahko predstavlja kršitev področne zakonodaje (npr. ZDavP-2, Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), itd.).

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da zahtevani datum ne izpolnjuje vseh zgoraj navedenih kriterijev, ki jih za obstoj davčne tajnosti določa prvi odstavek 15. člena ZDavP-2, zato v konkretnem primeru ni podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

Sklepno

Po uradni dolžnosti je IP, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 5.a člena ZDIJZ in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da glede zahtevanega datuma ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij. 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločitev oziroma t.im. zavrnilni odgovor organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati del dokumenta, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe. Preostali deli dokumenta niso bili predmet zahteve prosilca, zato se IP do drugih delov ni opredeljeval (ostale dele dokumentov, ki niso bili predmet presoje v tem postopku, lahko organ pred posredovanjem prosilcu prekrije).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka