prosilka - Okrajno sodišče v Piranu

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje sodnih odločb in podatke o dražbi iz leta 2001, na kateri se je prodajala hiša na določenem naslovu. Organ je prosilki posredoval anonimizirane sodne odločbe, glede dražbe pa je prosilko pozval k dopolnitvi zahteve, saj na podlagi posredovanih podatkov ni mogel določiti, na katero izvršilno zadevo se zahteva nanaša. Organ je pojasnil, da nepremičnin v svojih postopkih ne evidentira na podlagi naslovov, temveč na podlagi drugih identifikacijskih znakov (ID številka, parcelna številka, katastrska občina ali (v preteklosti) tudi zemljiškoknjižni vložek). Prosilka svoje zahteve v tem delu ni želela dopolniti, saj je bila mnenja, da je organu posredovala dovolj informacij, da lahko sam ugotovi, na katero izvršilno zadevo se njena zahteva nanaša. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahteva prosilke ni bila dovolj določna, zato je organ ravnal ustrezno, ko je prosilko pozval na dopolnitev zahteve. Organ je prosilki prav tako nudil ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve, saj je prosilki točno navedel s katerimi podatki naj svojo vlogo dopolni, da jo bo organ lahko obravnaval. Ker prosilka zahteve ni dopolnila, je organ postopal ustrezno, saj 20. člen ZDIJZ določa, da organ vloge, ki so nepopolne, zavrže. IP je zato pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-280/2017/2
Datum: 22. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 14. 11. 2017, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Piranu, Tartinijev trg 1, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), št. 12/2017-21 z dne 8. 11. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 14. 11. 2017 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Piranu, št. 12/2017-21 z dne 8. 11. 2017, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 24. 10. 2017 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje elektronske kopije sodb opr. št. P 250/93, I Cp 1090/2001, IN 565/94, P 233/93, P 251/93 in podatke o dražbi iz avgusta 2001, na kateri se je prodajala hiša na naslovu … ter izvršbo, na podlagi katere je prišlo do dražbe.

Na podlagi prejete zahteve je organ, dne 2. 11. 2017, izdal odločbo št. 12/2017-18, s katero je odločil, da mora prosilka v roku 3 dni dopolniti svojo zahtevo tako, da v delu, v katerem zahteva »podatke o dražbi iz avgusta 2001, na kateri se je prodajala hiša na naslovu … ter izvršbo, na podlagi katere je prišlo do dražbe«, določneje navede katere podatke oziroma informacije o dražbi želi ter parcelno številko nepremičnine in/ali zemljiškoknjižni vložek za nepremičnino, na katero se dražba iz avgusta 2001 nanaša ali opravilno številko zadeve. V obrazložitvi je organ navedel, da zahteva v delu, ki se nanaša na dražbo iz avgusta 2001 ni popolna in je ni moč obravnavati, saj iz nje ni jasno, katere informacije v zvezi z dražbo prosilka želi. Tako ni jasno, ali želi le posamični podatek oziroma informacijo in katero, ali kakšno listino, in če, katero. Organ je zato prosilko pozval, da zahtevo določneje dopolni. Organ je navedel, da vodi postopke izvršbe na nepremičnine po drugačnih identifikacijskih znakih in ne po naslovih nepremičnin (v tedanjem času po parcelnih številkah ali zemljiškoknjižnih vložkih), temu skladne pa so tudi odločbe izdane v izvršilnem postopku, zato je treba zahtevo dopolniti tudi v tem delu. Organ je še navedel, da zahteva ni razumljiva v delu, v katerem prosilka zahteva »izvršbo, na podlagi katere je prišlo do dražbe«, saj je dražba eno izmed izvršilnih dejanj v izvršilnem postopku. 

Prosilka je organu preko elektronske pošte dne 2. 11. 2017 sporočila, da jo zanima:
-    koliko časa je potekal postopek dražbe,
-    kje in na kakšen način je bilo obvestilo o dražbi objavljeno,
-    kaj je bila vsebina dražbe (kaj se je dražilo),
-    koliko dražiteljev se je dražbe udeležilo,
-    kdo so bili ti dražitelji,
-    kdo je vsebino dražbe (torej tisto, kar se je dražilo) kupil,
-    za kakšno vsoto, kakšen je bil torej izkupiček dražbe.
Prosilka je prosila tudi za listine v zvezi s temi podatki. 

Organ je prosilko še istega dne, v odgovoru na prejeto elektronsko sporočilo, pozval, da sporoči tudi podatke iz druge alineje odločbe, na kar je prosilka dne 7. 11. 2017 odgovorila, da zahtevanih informacij na podlagi ZDIJZ ni dolžna predložiti, saj zadostujejo informacije, ki jih je že trikrat navedla. Zahtevo za dopolnitev zato razume kot zavlačevanje postopka in bo v primeru, da ne bo prejela informacij iz zahteve, po preteku zakonskega roka za odločitev, vložila pritožbo zaradi molka organa.

Organ je dne 8. 11. 2017 izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilke za pridobitev sodb št. P 250/93, I Cp 1090/2001, P 233/93, P 251/93 ter In 565/94 delno ugodil, tako da je prosilki posredoval zahtevane dokumente z izločenimi varovanimi osebnimi podatki. Zahtevo je v delu, ki se nanaša na »podatke o dražbi iz avgusta 2001, na kateri se je prodajala hiša na naslovu … ter izvršbo, na podlagi katere je prišlo do dražbe« in »nadaljnje podatke o času poteka dražbe, objavi obvestila o dražbi, vsebini dražbe, številu dražiteljev, kdo so bili dražitelji in kupec, izkupičku dražbe ter v zvezi s temi podatki tudi listine«, zavrgel. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je zahteva prosilke delno utemeljena, delno pa nepopolna. Organ je iz zahtevanih sodnih odločb izločil varovane osebne podatke, in sicer osebna imena strank in prič ter druge varovane osebne podatke. Izločeni podatki so bili po navedbah organa prekriti na tak način, da ni možna njihova prepoznava. Organ je prosilki pojasnil, da v vseh primerih v postopku niso bile izdane sodbe in je bilo zahtevi ugodeno tako, da so bile prosilki posredovane sodne odločbe, ki pomenijo meritorno odločitev v zadevi. Glede postopka IN 565/94 je organ pojasnil, da gre za postopek izvršbe na nepremičnino, ki pa je bila dejansko dovoljena s sklepom o izvršbi v okviru vpisnika, tedaj z oznako I in ne IN. V delu zahteve, ki se nanaša na pridobitev podatkov o dražbi iz avgusta 2001, kjer naj bi se prodajala hiša na naslovu …, je organ ugotovil, da gre za nepopolno zahtevo, ki ni dovolj določna, da bi iz nje lahko razbrali, na katero izvršilno zadevo se nanaša. Postopke izvršb, v okviru katerih potekajo dražbe, sodišče vodi in evidentira v okviru vpisnikov po opravilnih številkah zadeve, ne pa po naslovih nepremičnin. Tudi v samem izvršilnem postopku, kjer je predmet prodaje nepremičnina, je slednja opredeljena z ustreznimi identifikacijskimi številkami (npr. ID številko, parcelno številko, katastrsko občino ali (v preteklosti) tudi po zemljiškoknjižnih vložkih), ne pa po naslovu nepremičnine. Temu sledijo tudi v izvršbi izdani sklepi in odredbe. Organ je dolžan ugoditi zahtevi le, če gre za informacijo, ki jo organ izdela ali pridobi pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Organ v okviru izvršilnega postopka, katerega predmet je prodaja nepremičnine, pa tudi v okviru zemljiškoknjižnih postopkov, nepremičnin ne evidentira po naslovih, za vodenje teh podatkov so namreč pristojni drugi organi. Zgolj na podlagi podatka naslova nepremičnine iz izvršilnega postopka in zemljiške knjige ni moč ugotoviti, za katero izvršilno zadevo gre. Glede na to, da zahteva v delu, ki se nanaša na dražbo, ni dovolj določna, jo je organ zavrgel. 

Zoper odločbo organa je prosilka dne 14. 11. 2017 vložila pritožbo, v kateri ja navedla, da je mnenja, da je odločitev organa napačna, ker ji niso posredovali vseh zahtevanih dokumentov. Oporeka temu, da je opis tega, katere podatke o dražbi zahteva, premalo natančen, saj vsebuje tako časovni okvir, kot tudi točen naslov nepremičnine, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti tudi vse ostale informacije, če jih organ potrebuje. Meni, da ni naloga prosilca, da to ugotavlja. Postopek dražbe je vodil organ, dražbe so javni postopki, zato meni, da je njena zahteva za dostop do informacij o tej dražbi upravičena. Glede na to, da ji je sam organ po telefonu predlagal, katere podatke naj navede, da jih zahteva, meni da je neupravičeno, da se je njena zahteva zavrgla kot neutemeljena.

Organ je pritožbo prosilke, z dopisom št. 12/2017-23 z dne 17. 11. 2017, odstopil IP v pristojno reševanje. 

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Kot izhaja iz pritožbe, se je prosilka pritožila zgolj v tistem delu, v katerem je organ njeno zahtevo zavrgel. Dostop do preostalih dokumentov (glede katerih je organ prosilki delno ugodil) zato ni predmet presoje tega pritožbenega postopka. Predmet konkretnega pritožbenega postopka je torej presoja, ali je organ ustrezno ravnal, ker je zavrgel zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na »podatke o dražbi iz avgusta 2001, na kateri se je prodajala hiša na naslovu .. ter izvršbe, na podlagi katere je prišlo do dražbe« in »nadaljnje podatke o času poteka dražbe, objavi obvestila o dražbi, vsebini dražbe, številu dražitelje in kdo so bili dražitelji in kupec, izkupičku dražbe ter v zvezi s temi podatki tudi listine«.

16. člen ZDIJZ določa, da zahtevo za dostop do informacije javnega značaja prosilec vloži pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo. 17. člen ZDIJZ določa, da mora zahteva vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.
Drugi odstavek 17. člena dalje določa, da mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti:
1.    informacijo, s katero se želi seznaniti,
2.    na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Skladno z 18. členom ZDIJZ mora organ v primerih, kadar zahteva ni popolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ga določi organ, zahtevo dopolniti. Pri tem je dolžna uradna oseba prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. V primeru, da organ zahteve ne dopolni v roku, organ zahtevo zavrže (19. člen ZDIJZ).

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila zahteva prosilke pavšalna, saj je zahtevala le »podatke«, ki se nanašajo na »dražbo iz avgusta 2001, na podlagi katere se je prodajala hiša na naslovu … ter izvršbo na podlagi katere je prišlo do dražbe.« Glede na navedbe organa, navedeni podatki ne zadostujejo, da bi organ iz svojih evidenc lahko izločil dražbeno in izvršilno zadevo, ki jo je prosilka navedla, saj kot je organ večkrat natančno pojasnil, svojih zadev ne evidentira glede na naslove nepremičnin, ki so bile predmet dražbe. Organ je v odločbi št. 12/2017-18 z dne 2. 11. 2017 slednje prosilki tudi pojasnil in ji skladno z določbo drugega odstavka 18. člena ZDIJZ nudil tudi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve, saj je organ prosilki zelo določno navedel, katere podatke še potrebuje za to, da bi lahko o njeni zahtevi odločil. Kot izhaja iz nadaljnje korespondence med organom in prosilko, je slednja svojo zahtevo delno dopolnila, vendar zgolj v delu, ki se nanaša na podatke, ki jih prosilka želi, kar pa ni bilo dovolj, da bi organ lahko, na podlagi posredovanih podatkov, našel konkretno izvršilno zadevo, iz katere bi ti podatki izhajali.

Neutemeljena je tudi pritožbena navedba prosilke, da je z navedbo časovnega okvira (avgust 2001) in naslova nepremičnine … organu posredovala dovolj informacij, da bi lahko njeno zahtevo obravnaval. IP ugotavlja, da je navedena dražba potekala pred več kot 16 leti, torej gre za časovno zelo odmaknjeno zadevo, organ pa zadev ne evidentira na podlagi naslova nepremičnine, temveč z drugimi identifikacijskimi številkami (ID številka, parcelna številka, katastrska občina oz. zemljiškoknjižni vložki). IP na tem mestu ugotavlja, da organ drugače, kot da bi sam opravil vsebinsko analizo in na podlagi dostopa do drugih evidenc, ki jih organ sam ne vodi, ugotovil ustrezne identifikacijske znake, ki so leta 2001 pripadali nepremičnini na naslovu …, o zahtevi prosilke ne bi mogel odločiti.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Glede na navedeno organ ni dolžan zbirati in analizirati drugih evidenc za to, da bi ugotovil, na kateri dokument se zahteva prosilca nanaša, temveč je v tem primeru dolžan pozvati prosilca, da bolj določno opredeli dokument, katerega želi pridobiti, pri čemer je dolžan prosilcu tudi pojasniti s katerimi podatki vse naj svojo zahtevo dopolni, da bo o njej mogoče odločiti. 

Organ je v konkretni zadevi ustrezno postopal in prosilko ustrezno pozval k dopolnitvi in ji tudi nudil pomoč pri dopolnitvi s tem, da ji je določeno navedel, katere podatke še potrebuje za obravnavo njene zahteve. Glede na to, da prosilka v tem delu svoje zahteve ni želela dopolniti, je organ ravnal ustrezno, ko je njeno zahtevo, skladno z 19. členom ZDIJZ, zavrgel kot nepopolno. Organ je zahtevo prosilke sicer zavrgel z odločbo in ne s sklepom, vendar je IP navedeno pomanjkljivost postopka štel kot nebistveno. 

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka