Carl Eugenija Regionalni RTV center Koper - Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta

POVZETEK:

Prosilka, novinarka RTV Slovenija, je od organa zahtevala fotokopijo strokovnih poročil/ugotovitev in odločitve komisije poročevalcev v zvezi s konkretnim posameznikov, iz katerih so razvidne ugotovitve komisije EF UL glede prepisane specialistične naloge in njena sklepna odločitev. Organ je njeno zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da ne gre za javnega uslužbenca niti za javnega funkcionarja, podatki, ki jih zahteva prosilka, pa posledično predstavljajo varovane osebne podatke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-279/2017/2
Datum: 7. 12. 2017

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi………….., novinarke TV Slovenija, dopisništvo Koper, Ulica OF 12, 6000 Koper (v nadaljevanju: prosilka), z dne 6. 11. 2017, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 159-18/17-MT-AM z dne 23. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilke se zavrne. 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je pri organu dne 4. 10. 2017 vložila zahtevo za fotokopijo strokovnih poročil/ugotovitev in odločitve komisije poročevalcev v zadevi…………, iz katerih so razvidne ugotovitve komisije EF UL glede prepisane specialistične naloge in njena sklepna odločitev. Prav tako je zahtevala dokumente, iz katerih bodo razvidni predlog odločitve senata EF UL ter obrazložitev in sprejeti sklepi. Ob tem se je prosilka sklicevala na tretji dostavek 6. člena ZDIJZ in navedla, da se v konkretnem primeru zahtevane informacije brez dvoma nanašajo na opravljanje javne funkcije in delovno razmerje javnega uslužbenca, saj je na položaj, ki ga zaseda, prišel prav na podlagi spornega specialističnega dela, zato so informacije v tem primeru javne informacije.

Organ je z odločbo št. 159-18/17-MT-AM z dne 23. 10. 2017 zahtevo prosilke zavrnil. Pri tem se je skliceval na varstvo osebnih podatkov. Navedel je, da je skladno z opravljeno presojo zahteve prosilke in gradiva, ki ga ta zahteva, ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke stranke v postopku (nekdanjega študenta EF), kot tudi osebne podatke treh članov posebne komisije za strokovno preučitev specialističnega dela. Nadalje organ pojasnjuje, da nima zakonske podlage za posredovanje zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja. Dodaja, da v konkretnem primeru ne gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Organ še dodaja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev institut delnega dostopa, ker zahtevani dokumenti vsebujejo večjo količino osebnih podatkov stranke v postopku, ki se prepleteni skozi celotno poročilo. Anonimizacija v tem meri ni mogoča, da bi stranka postopka postala neprepoznavna oziroma nedoločljiva, delni dostop pa bi popolnoma izgubil svoj namen.

Zoper odločbo organa št. 159-18/17-MT-AM z dne 23. 10. 2017 je prosilka pri organu, dne 7. 11. 2017, vložila pritožbo. Ne strinja se z odločitvijo organa in pravi, da gre, prvič, za javno institucijo, ki se financira z javnim denarjem in drugič, za nosilca javne funkcije in za delovno razmerje javnega uslužbenca, zato je informacij javnega značaja, torej v javnem interesu. Če organ ugotavlja, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, bi jih lahko preprosto prekril/izbrisal ali kako drugače obdelal, tako, da bi zadostil zakonodaji. Prosilka navaja, da je zanjo relevantna le vsebina zahtevanih dokumentov, pri tem ji imena niso relevantna. Poudarja, da je stranka v postopku pred organom javni uslužbenec, na pomembni javni funkciji in ni vseeno, kako je zasedel ta položaj, zasedel pa ga je ravno na podlagi specialističnega dela. Glede osebnih podatkov članov strokovne komisije prosilka navaja, da jih lahko organ prekrije, zbriše,..kako so bili ali niso bili plačani za svoje delo v komisiji, za prosilko ni relevantno. Glede na vse navedeno prosilka vztraja pri zahtevi, zavračanje prošnje za vpogled pa razume kot načrtno skrivanje informacij pred javnostjo. Ne nazadnje, če je bila naloga, kot ugotavlja organ, napisana po zahtevanih kriterijih in zato ni sporna, potem z javnim vsebinskim pojasnilom, zakaj organ meni, da je tako, ne bi smelo biti težav. 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 190-18/17-AKM-bf, posredoval v odločanje IP, ki je zadevo prejel 20. 11. 2017.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa in da organ s temi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, sporno je, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je zahtevo prosilke namreč zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, ki je določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1, in sicer je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 10. člen ZVOP-1.

Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti: 
-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in 
-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 10. člena ZVOP-1. 

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP sledil utemeljitvi organa v izpodbijani odločbi, da zahtevani dokumenti obsegajo varovane osebne podatke. Ta namreč izhaja iz pravilne ugotovitve, da bi razkritje zahtevanih dokumentov za točno določeno osebo pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1 in da obdelave osebnih podatkov v tem primeru (posredovanje javnosti – torej tudi prosilki) ne določa niti zakon niti ni podana osebna privolitev fizične osebe, na katero se podatki nanašajo. Ob tem IP ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da je v konkretni zadevi pravna podlaga za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pravilna je namreč ugotovitev organa, da posameznik v konkretnem primeru v dokumentih ni nastopal v svojstvu javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ampak kot fizična oseba v upravnem postopku pri organu. Prosilka sicer niti v zahtevi niti v pritožbi ne navaja, kje je posameznik, na katerega se nanaša njena zahteva, zaposlen in zakaj sklepa, da gre za informacije, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Vendar pa je IP iz javno dostopnih virov ugotovil, da posameznik, na katerega se nanaša zahteva prosilke, ni javni uslužbenec, niti ne opravlja javne funkcije. Imenovani je sicer…………………, ni pa javni uslužbenec. Po 1. členu Zakona o javnih uslužbencih  je javni uslužbenec namreč le posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Po tretjem odstavku citiranega člena pa javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Posledično torej zaposleni v družbah v večinski lasti Republike Slovenije oz. drugih oseb javnega prava, niso javni uslužbenci in se torej določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ nanje ne nanaša. Imenovani tudi ne opravlja javne funkcije v smislu 1. člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih , po kateri so javni funkcionarji osebe, ki jih na funkcijo volijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, predsednik in člani Predsedstva Republike Slovenije in delegati v zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kakor tudi funkcionarji pravosodnih organov, ki jih imenujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, funkcionarji družbenega pravobranilca samoupravljanja, namestniki republiških sekretarjev ter generalni sekretarji Predsedstva Republike Slovenije, Skupščine Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Izhajajoč iz vsega navedenega IP tako zaključuje, da tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot pravna podlaga za razkritje zahtevanih dokumentov v obravnavanem primeru ne pride v poštev.

Ker torej ni podane ustrezne zakonske podlage za njihovo razkritje, je pravilna odločitev organa, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. Prav tako je IP sledil odločitvi organa, da delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni mogoč, saj glede na postavljeno zahtevo, iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti osebnih podatkov, na da bi se s tem ogrozili njihovo zaupnost. Zahteva prosilke je namreč oblikovana tako, da se nanaša na točno določenega posameznika. To pomeni, da tudi s prekritjem varovanih osebnih podatkov (npr. osebnih imen) na zahtevanih dokumentih anonimizacija ni možna. Kot pravilno navaja organ, je takšno stališče zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, pa tudi v sodbi št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014. Pritožbenim navedbam prosilke, da bi ji organ moral zagotoviti delni dostop do dokumentov na način, da bi prekril varovane osebne podatke, tako ni mogoče slediti, ker to v konkretnem primeru ni mogoče.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke