prosilec - Višje sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval podatke o zadnji zaključeni pravni izobrazbi, letnici rojstva, datumu opravljanja strokovnega izpita za pravosodno delo in o pogojih za opravljanje pravosodnega dela za določeno osebo, ki je zaposlena pri organu. Organ je zahtevo zavrnil, ker z večino informacijami ne razpolaga v materializirani obliki, letnica rojstva pa je varovan osebni podatek. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z določenimi informacijami dejansko ne razpolaga, letnica rojstva sodnika pa v povezavi s starostnim zakonskim pogojem za zasedbo sodniške funkcije predstavlja informacijo, ki je povezana z opravljanjem javne funkcije in kot taka ni varovana. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-278/2017/7
Datum: 15. 12. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. čl. in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 11. 2017, zoper odločbo, z dne 16. 10. 2017, št. Su 577/2017-2, Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 13. 11. 2017 se delno ugodi in se odločba Višjega sodišča v Ljubljani, z dne 16. 10. 2017, št. Su 577/2017-2, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo prve strani dokumenta »Ocena sodniške službe, št. SuZ-ps 45/2013, z dne 14. 10. 2013, na način, da bodo v dokumentu vidni zgolj številka in datum dokumenta ter ime, priimek in letnica rojstva sodnika, ki se nahajajo v prvi vrstici odstavka "1. Strokovna kariera".

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

4.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Organ je, dne 6. 10. 2017, od Okrajnega sodišča v Ljubljani v pristojno reševanje prejel odstopljeno zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov (od leta 1999 dalje) o zadnji zaključeni pravni izobrazbi, letnici rojstva, datumu opravljanja strokovnega izpita za pravosodno delo in o pogojih za opravljanje pravosodnega dela za določeno osebo, ki je zaposlena pri organu.

Organ je z odločbo, št. Su 577/2017-2, z dne 16. 10. 2017, zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je vpogledal v osebni spis v zahtevi navedene osebe in ugotovil, da le-ta ne vsebuje diplome oz. potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ali katerega drugega dokumenta, ki bi vseboval podatke o zadnji zaključeni pravni izobrazbi in datumu opravljanja strokovnega izpita za pravosodno delo. Letnica rojstva predstavlja varovan osebni podatek. Nadalje je organ navedel zakonsko podlago, ki opredeljuje pogoje za opravljanje sodniške službe. Dokumenti, iz katerih bi izhajali zahtevani podatki, pri organu ne obstajajo, saj je v zahtevi navedena oseba nastopila sedanjo funkcijo šele leta 2006, sodniško funkcijo pa opravlja že od leta 1990. Razpisni in izbirni postopek za izvolitev v sodniško funkcijo je vodil drug organ, dokumenti, iz katerih bi bile zahtevane informacije razvidne, pa se v osebnem spisu, ki ga vodi organ, ne nahajajo.

Prosilec je, dne 13. 11. 2017, zoper odločbo organa, št. Su 577/2017-2, z dne 16. 10. 2017, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so v izpodbijani odločbi navedeni argumenti brezpredmetni, ker so sodniki podvrženi strožjemu nadzoru. Zgolj pavšalno zatrjevanje ni sprejemljivo. Nadalje je prosilec priglasil stroške pritožbenega postopka.

Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. Su 577/2017-5, z dne 15. 11. 2017, s prilogami, poslal v odločanje IP, ki je ob ex offo preizkusu ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 20. 11. 2017, z organom opravil pogovor. Organ je pojasnil, da elektronska kadrovska evidenca še ni vzpostavljena na način, ki bi organu omogočal dostop do informacij oz. dokumentov, ki so nastali pred prihodom določenega sodnika oz. sodnice na nek oddelek sodišča oz. sodišče. Personalna mapa posledično obsega le dokumentarno gradivo, ki je nastajalo po prihodu sodnika k organu (vsebuje odločbo o imenovanju ob nastopu funkcije, odločbe o mentorstvih itd.) in ne vsebuje kopije diplome ali potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ali kakega drugega dokumenta, ki bi vseboval zahtevane informacije. Organ ne ve zagotovo, kateri drug organ bi utegnil razpolagati z zahtevanimi dokumenti, po vsej verjetnosti Sodni svet, ki je bil udeležen v postopku imenovanja sodnika.

IP je dne 24. 11. 2017, z dopisom št. 090-278/2017/5, Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju MP), kot pristojno resorno ministrstvo za področje pravosodja, zaprosil za mnenje glede uporabe določb Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15 in 23/17 – ZSSve, v nadaljevanju ZSS) o izpolnjevanju pogoja minimalne starosti za izvolitev v sodniško službo. Poizvedba IP se je nanašala na konkretnega sodnika, in sicer, ali je moral ta ob uveljavitvi ZSS, leta 1994, izpolnjevati zakonski pogoj minimalne starosti. MP je v dopisu št. 007-97/2017/20, z dne 4. 12. 2017, pojasnilo, da je do uveljavitve ZSS, leta 1994, vejal Zakon o rednih sodiščih, ki ni vseboval pogoja minimalne starosti, je pa omejeval sodniški mandat na 8 let. Iz mnenja MP nadalje izhaja, da je moral sodnik, ki se mu je iztekel osemletni mandat po uveljavitvi ZSS, za izvolitev v sodniško službo s trajnim mandatom po določbah ZSS, izpolnjevati minimalni starostni pogoj.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Višje sodišče v Ljubljani, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: 
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti), 
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevani dokument sodi v delovno področje organa.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokument obstaja in da organ z njim razpolaga. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da organ v materializirani obliki ne razpolaga z informacijami o zadnji zaključeni pravni izobrazbi in datumu opravljanja strokovnega izpita za pravosodno delo za osebo, ki jo je prosilec navedel v zahtevi. Prav tako organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval dodatne pogoje za opravljanje sodniške službe (poleg pogojev, ki jih opredeljuje zakon). Organ je namreč prepričljivo pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajale zgoraj navedene informacije. Personalna mapa posameznega sodnika obsega le dokumentarno gradivo, ki je nastalo po prihodu sodnika k organu in ne vsebuje kopije diplome ali potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ali kakega drugega dokumenta, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. IP nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, ki so prepričljive in logično argumentirane ter glede na navedeno ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

Nadalje je IP presojal, ali je prosilcu mogoče odobriti dostop do dokumenta, ki vsebuje informacijo o letnici rojstva v zahtevi navedenega sodnika. Navedeni podatek med drugim izhaja iz dokumenta Ocena sodniške službe, št. SuZ-ps 45/2013 z dne 14. 10. 2013, ki ga je organ posredoval IP. 

IP je ugotovil, da gre pri letnici rojstva sodnika nedvomno za osebni podatek v smislu 1. in 2. tč. 6. čl. ZVOP-1. Varovanih osebnih podatkov zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, ki jo določa 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, v postopku po ZDIJZ ni dovoljeno posredovati. Posredovanje osebnih podatkov v postopku po ZDIJZ, pa je dovoljeno, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga. 

V konkretnem primeru je IP ugotovil, da pravno podlago za posredovanje letnice rojstva sodnika predstavlja 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme od prostega dostopa do informacij dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Letnica rojstva izbranega sodnika pa je nedvomno podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije. ZSS v 1. odst. 8. čl. namreč določa pogoje za izvolitev na sodniško mesto, med katerimi je v 3. tč. naveden tudi minimalni starostni pogoj sodnika (30 let). Glede na jasno določen zakonski pogoj za opravljanje javne funkcije, IP ugotavlja, da je podatek o izpolnjevanju tega pogoja neposredno povezan z opravljanjem javne funkcije. Javnost namreč ne more izvedeti, ali je javni funkcionar ob imenovanju izpolnjeval zakonsko določene pogoje za opravljanje javne funkcije, če ni na voljo podatek, ki izkazuje izpolnjevanje zakonskih pogojev. V konkretnem primeru je ta podatek letnica rojstva izbranega sodnika. Sodnik, za katerega prosilec zahteva podatek o izpolnjevanju starostnega pogoja, je bil v sodniško funkcijo s trajnim mandatom imenovan po določbah ZSS, kar pomeni, da je tudi zanj ob imenovanju veljal minimalni starostni pogoj 30 let.

IP v tem delu torej ni sledil obrazložitvi organa, da se na podatek o letnici rojstva sodnika, ki zaseda ali je zasedal sodniško funkcijo, nanaša doktrina upravičene zasebnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju ali oseba, ki opravlja javno funkcijo ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Ob tem velja opozoriti, da iz prakse Upravnega sodišča RS glede podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javne funkcije, izhaja jasno stališče, da gre za absolutno javne podatke.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati fotokopijo prve strani dokumenta Ocena sodniške službe, št. SuZ-ps 45/2013, z dne 14. 10. 2013, na način, da bodo na dokumentu vidni zgolj številka in datum dokumenta ter ime, priimek in letnica rojstva (brez dneva rojstva) sodnika, ki se nahajajo v prvi vrstici odstavka "1. Strokovna kariera". V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Nazadnje je IP presojal prosilčevo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. V skladu s 1. odst. 113. čl. ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena in je odločil, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka